Outsourcing ali zunanje izvajanje IKT

A veste, da bom res umrl?!

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Wed, 16 May 2012 07:47:00 +0000

Ne morem verjet! Malce sem raziskoval po spletu o življenjskem ciklu storitev in naletim na blog, kjer mi avtor pravi, da bom tudi jaz umrl! No ja, poroka je že mimo, ločitev tudi, na zgodovino pa gledam zgolj iz učnega vidika. No ja.

Sem pa preko socialnih omrežij naletel na še en zanimiv zapis, ki tudi govori o življenjskem ciklu storitev. No ja, o spremembah na trgu. En izmed mnogih.

Kar želim izpostaviti je, kdaj se odločati za določeno storitev. Spomnim se mojih srednješolskih let in nato fakultete, ko sem prvič slišal za izraz lizing. Predvsem »avto na lizing«. Ja, takrat sem občudoval sošolce, ki so takoj prijeli za delo in niso nadaljevali izobraževanja na fakulteti. Gradili so hiše in imeli avto na lizing. Hrabri so! Ali pa ne pretirano modri. Tako sem vsaj misli, saj sem poslušal starše, ki niso ravno najemali kredite kar povprek.

Danes je drugače. Danes ni najbolj moder tisti, ki nekaj kupi z denarjem, kar mu ne prinaša dodane vrednosti. Bolje, da mu to omogoči npr. banka, denar pa naloži v nekaj, kar je bolj donosno ali v svojo osnovno dejavnost.

Ampak, kdaj se je »poslovni model« spremenil? Kdaj se nam ni več splačalo z gotovino po avto? Kdo je profitiral? Tisti, ki so že v zgodnji dobi lizinga koristili te storitve ali tisti, ki to danes izkoriščamo? Oboji. Če le svoja sredstva koristimo za bolj donosne aktivnosti. Se strinjate?

In kako je z računalništvom v oblaku? Z zunanjim izvajanjem IT? Kdaj je ali bo prešlo v tisto zrelo fazo, da se lahko organizacije in posamezniki prepustimo drugačnim poslovnim modelom? Včeraj. Danes. Bo tudi jutri. Vedno. Ne glede na to, v kakšni fazi življenjskega cikla so tovrstne storitve, moramo poznati prednosti in pasti trenutnih poslovnih modelov ter poznati partnerja. Poznavanje pomeni zaupanje, a ne? Oblaki se navadno razkadijo, a ne? Tudi ti se bodo. A, vedno pridejo novi. In niso nikoli čisto enaki.

Zato ne oklevajte. Imamo več dobrih ponudnikov. V Sloveniji imamo vsi dovolj majhne IT sisteme, gledano v svetovnem merilu, da smo primerni za zunanje izvajanje storitev. Včasih smo morda le premalo drzni in ne znamo dovolj dobro definirati kazalce uspešnosti. To je čisto normalno. Smo pa organizacije, ki to znamo in celo ponujamo.

Preizkusite nas!

Na manj ne smemo pristati

noreply@blogger.com (Nina Božjak) — Mon, 07 May 2012 13:44:00 +0000

Mislim, da je minilo že vsaj 15 let (ali kakšno več), ko sem ponosna osnovnošolka domov, v kuverti, "prinesla" svoj prvi e-mail naslov. Tistega, @guest.arnes.si. In potem težila očiju, da mi je vse nastavil. Joj, kakšno veselje, ko sem dobila svoj prvi mail! Na pol ure sem preverjala svoj račun in pritiskala na gumbek, ki mi je pobiral pošto iz nabiralnika.

In potem komaj čakala, da pridem po šoli domov, da preverim, ali se je kdo spomnil name.

Kmalu za tem se je pojavila zastonj pošta, do katere sem lahko dostopala s katerega koli računalnika. Dobimo email.si, yahoo, hotmail, gmail...

Z novimi telefoni, ki jim pravimo, da so tudi pametni, pa kar naenkrat postanemo dosegljivi povsod.

Pred kratkim sem dobila iPad. Super zadevica. Igračka. Ampak brez vsebine. Dokler nisem vsebine dodala. Sinhronizacija, mapiranje, (deljeni) koledarji... Poslovna pošta deluje brezhibno. Shranim si še dostope do nekaterih aplikacij v oblaku, ki jih uporabljam vsakodnevno (BC Social, CRM, LinkedIn, Facebook...). Ko sem dodala svoji novi igrački vse potrebne podatke, je kar naenkrat postala poslovna naprava.

Danes do svojega (službenega) maila lahko dostopam od povsod. Z vseh naprav, ki jih imam. Ker vidim in vem, kaj vse omogoča nova tehnologija, ne bi več pristala na manj. Tudi posel ni kompromis. Ampak, to že veste, ne?

(Mimogrede, se kdaj vprašate, kaj se je zgodilo z vašimi podatki z naslova @email.si? Bi si res dovolili, da vaši podatki s (poslovnega) maila kar "izginejo"?)

Iz megle v oblak

noreply@blogger.com (Nina Božjak) — Mon, 16 Apr 2012 07:20:00 +0000

"Družboslovci mešate meglo", je, sem skoraj prepričana, eden izmed top izrekov, ki jih slišimo. Ja, tudi jaz sem ena izmed njih. Od tistih. Družboslovcev. Tistih, ki bojda nimajo pojma o tehniki, RAMih, CPUjih, strežnikih in nosijo fensi pametne telefone zato, da so pač... Fensi?

In potem se nekaj let nazaj zgodi, da ena taka duša (torej, jaz) stopi na posvečena tla računalništva. In se zaljubi v OBLAK. Vremenska napoved se je spremenila. Megla se je vzdignila, ostali so oblaki. No, en, če sem natančna. Ta, ki ga delamo na Avtenti. In smo ga celo lepo imenovali. Avtenta.now.

Oblak je nekaj, kar v resnici razumem. Verjamem, da je v njem prihodnost. Ker ga je enostavno razumeti tudi brez diplome iz informatike in računalništva. Ker govori o vsebini, nagovarja potrebe in je tam zato, da se lahko ljudje ukvarjajo s stvarmi, ki so njihova primarna dejavnost. Najameš, uporabljaš, plačaš le tisto, kar potrebuješ, in ko ne potrebuješ nečesa več, ne ostajajo sledi prenagljenih nakupov in uštetih poslovnih načrtov.

Posel je tekma. Ta jezik razumemo vsi. In zakaj ne bi tekli brez bremen in okov informacijske tehnologije? Le klik daleč so danes poslovne rešitve. Naučiti se moramo le definirati, kaj želimo. Definirati, kaj nam bo pomagalo teči hitreje. In če se bomo zmotili, bomo zamenjali. Ker lahko izbiramo, kot teniske v trgovini. Kar tako. Ker lahko. Ker to oblak omogoča.

Nina

Kam gremo? Kje bomo?

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Wed, 11 Apr 2012 17:39:00 +0000

Video blog in blog.

Prijetno gledanje in branje.

(Ne)primerljivost ponudb

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Wed, 21 Mar 2012 21:41:00 +0000

Pravilo dobre prodaje je, da pripravimo neprimerljive ponudbe. Morda se to sliši zavajujoče, a namen je lahko čisto drug.

Ob lansiranju novih produktov, storitev, skratka nove ponudbe, moramo le to ovrednotiti. S tem takoj postane neprimerljiva. Vsaj za določen čas. Nato kot kupci iščemo primerjave, saj na ta način vrednostno primerjamo produkt ali storitev. Nisem prepričan, da je to dober način. Poglejmo samo privatne nakupe. Ko si zaželim npr. nov "gadget", že v osnovi vem, kaj želim posedovati. V bistvu ne glede na ceno. Ker točno vem, kako bom zadevo uporabljal, kako bo "moja". Seveda zaradi mojega racia preverim cene, primerjam, a ocenim tudi "vrednost", ki mi jo bo ta, specifični gadget predstavljal.

Ob nakupih rešitev, sistemov, storitev v poslovnih okoljih, si želimo olajšati odločitev z razpisi oz. povpraševanji, ki zahtevajo določeno specifikacijo, katero pričakujemo, da bomo ponudbe lahko med seboj primerjali. Menim, da to res olajša del odločevalskega procesa, a nikakor ne moremo biti prepričani, da smo dosegli osnovni namen pridobivanja ponudb. Kaj, če določen ponudnik lahko doseže poslovni namen na čisto drugačen način? Kaj, če lahko ponudi boljšo rešitev, kot predvideva povpraševanje? Enostavno je izločen. S tem uničujemo kreativnost in ne dopuščamo inovativne ponudbe.

Pred časom smo prejeli povpraševanje, ki je tretje v zadnjih dveh letih za isti namen. Zadnje povpraševanje je sicer napisano veliko bolj podrobno, bolj jasno, a hkrati bolj omejujoče. Lepo se vidi, da se je naročnik naučil iz prejšnjih dveh zbiranj ponudb in tako izdelal zadnje povpraševanje veliko bolj smiselno. A, s tem so omejili kreativne ponudbe. Škoda.

In še čisto enostaven primer, ki se v zadnjem času veliko pojavlja. Ko podjetje zamenjuje strežnik, napiše zahteve, ki bodo predvidoma zadovoljile potrebe za npr. tri leta. Pridobi ponudbe za nakup in preveri tudi najem strežnika. Ampak kaj primerja? Nakup opreme, ki je predimenzionirana v določenem, začetnem trenutku, morda poddimenzionirana ob koncu življenjske dobe, brez upoštevanja stroškov vzdrževanja, porabe elektrike, hlajenja ... z najemom strežnika enakih specifikacij. To ne gre. Ponudbi sta neprimerljivi. In prav je tako. Odločitev na osnovi primerjanja cen v takšnem primeru ni modra. Oceniti je potrebno vrednost, ki nam jo npr. strežnik predstavlja. Verjetno nam prinaša vrednost delovanje sistema na strežniku. Ali pa vrednost, ki jo izračunamo v primeru izpada delovanja takšnega sistema.

Kakorkoli. Predlagam, da dobro razmislite, kakšno povpraševanje posredujete ponudnikom. Ali dovoljuje različne ponudbe? Inovativne ponudbe? Naj vam ponudniki ponudijo rešitev, za katero menijo, da najbolje izpolni vaše poslovne zahteve.

Kaj pozna 12 letnik?

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Sun, 12 Feb 2012 19:35:00 +0000

Moj sin. Je toliko star. In ima rad Coca Colo, McDonalds, Snickers že malo manj. Cockto? Ma ne. Jo je poznal, a jo hitro pozabil. Smoki? Ja. Ampak ne tako kot želi proizvajalec. Smoki je za njega flips. Če ga pošljem kupiti smoki, kupi flips druge znamke, ne glede na to, da je Smoki le eden.

Kaj hočem povedati? Če nekaj ljudje ne poznamo, je manjša verjetnost nakupa. Coca Cola venomer nagovarja naslednje generacije, zato me sin čudno gleda, ko mu razložim, da je to "naša" pijača. To je njegova pijača, mi razloži. Reklame za Snickers že nagovarjajo malce starejše. Zato se sin ne identificira z njimi. On ne pozna Joan Collins, ki je na zadnji reklami. Zato je ne "šteka". Cockto, pijačo naše mladosti so nekaj let nazaj oživili in spet je postala naša. Celo pijača mojega sina. Za kakšno leto. Nato je skupaj z izginotjem reklame potonilia v pozabo. Je ne naroča več. Ker ni več v njegovem fokusu. Coca Cola pa vedno.

Danes je v preobilici ponudbe potrebno veliko, da smo potrošnikova prva izbira. Tudi v družbi Avtenta.si se trudimo biti prva izbira strankam. V zadnjih šestih letih smo postali prepoznavni na segmentu gostovanih IT storitev in outsourcinga. Koliko posvečati marketingu je večna dilema. Tudi mi se ukvarjamo z blagovnimi znamkami in upravljanju le teh. Obvladovanje le teh je draga zadeva, še posebej za storitve, kjer združujemo ne le lastne storitve temveč tudi storitve naših partnerjev.

Da bodo kupovali naše storitve novi uporabniki, jim moramo le te približati. Mi delamo na tem, delajte tudi vi!

Umiranje e-pošte ali poslovna socialna omrežja

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Tue, 31 Jan 2012 19:24:00 +0000

Danes smo lahko na Poslovnih krivuljah Vala 202 poslušali strokovnjaka, ki sta v IT poslu takorekoč že vse življenje. Pravzaprav je IT njuno življenje. Nimata delovnega časa, saj sta "on line" takorekoč 24 ur na dan.

Postavila sta tezo, da bo e-pošta za poslovne namene izumrla v naslednjih 20 letih. Zanimiva teza. Previden bi bil vsaj v napovedi časa. Kakorkoli, sodelovanje kot način dela ostaja. Še več. Čedalje pomembnejše je. In e-pošta je dejansko individualna storitev. Ni namenjena skupinskemu delu. Za to obstajajo druge vrste orodij že danes. Ki pa so tako namenska, da jih uporabljajo ozko specializirane skupine.

Smo pa v obdobju socialnih omrežij. Twiter, Linkedin, Facebook, Dropbox ... Sam jih preizkušam nekaj, uporabljam manj, razumem pa njihov pomen. S poslovnimi socialnimi omrežji pa lahko dejansko sodelujemo na način, kjer je delitev informacij enostavna in bližje rodovom, ki so že danes zaposleni oz. vključeni v poslovno okolje. Tako tudi pri nas v podjetju storitev uporabljamo, ne glede na to, da še nismo v celoti prešli v način dela, ki prinaša veliko prednosti. Kar moramo še narediti je odločitev o ukinitvi sistemov, ki jih nadomešča nov način komunikacije, sodelovanja, informiranja. S tem bomo vsi prešli na nestrukturiran način razmišljanja, kar nam je bližje.

Da pa podkrepim današnjo tezo, si preberite članek enega največjega IT ponudnika storitev v Evropi Atos, ki je objavljen v The telegraph.

Zakaj ne bi bili Slovenci bolj drzni in ne bi poskusili nove načine dela med prvimi? Našo majhnost lahko izkoristimo za agilnost. Poskusite storitev BusinessConnect Social že danes. Zanimajo nas vaše izkušnje in predvsem se veselimo sodelovanja v poslovnem socialnem omrežju.

Kadri v oblaku

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Thu, 29 Dec 2011 08:23:00 +0000

A ni zanimivo, kako se spreminjajo opisi del in nalog za posamezno delovno mesto? Govorim o IT branži. Še posebej z oblaki.

Pred kratkim sem zasledil naslednji članek. Ne mislim ga prevajati ali komentirati, dodal bi le moja opažanja iz projektov. Z zunanjem izvajanjem IT-ja se vsaj prodaja srečuje s tipično drugimi sogovorniki kot npr. sistemska integracija. Prvi sogovornik niso vodje IT oddelkov temveč vodje financ, direktorji in lastniki. Seveda se vloge prepletajo, saj gre za segment podjetij, kjer so lahko vloge združene. Da ne bo pomote, sogovorniki so tudi v IT oddelku. Saj morajo biti. Vendar ne v prvem planu.

Ko naslovimo ne IT vodje, se prevečkrat zgodi, da neradi nosijo breme odgovornosti za IT tehnologijo, IT sisteme, saj je potrebno kar nekaj strokovnega znanja za ožje področje. Še posebej, če gre za vodje financ, ki so zadolženi tudi za IT. Na drugi strani so vodje IT prevečkrat ozko usmerjeni na področje, ki ga zgodovinsko poznajo in se ne želijo ukvarjati ali pogovarjati o poslovnih razlogih ali temah, povezanih z IT-jem. Strah je še vedno vse preveč navzoč, da se osmešimo.

Ampak v organizacijah, kjer smo prevzeli upravljanje IT, se je izkazalo, da ima obstoječi kader dejansko večjo možnost razvoja, širine, več odgovornih, strateških nalog. Je že res, da vsaj sprva niso pripravljeni na ta iziv, a s časom jim to postane všeč. Je pa res, da z vpeljavo zunanjega upravljalca prevzame obstoječ kader tudi večjo odgovornost. In drugačne tipe nalog.

Kakorkoli, ljudnje ne maramo sprememb. Se pa premalo zavedamo, da lahko spremembe pozitivno vplivajo in zagotavljajo boljše življenje.

Življenje je kot bonboniera. Nikoli ne veš, kaj boš dobil.

Vesel Božič in strastno 2012

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Sat, 24 Dec 2011 17:19:00 +0000

No, pa je leto naokoli. Upam, da ste zadovoljni s svojimi dosežki. Jaz sem. V polavi informacij, novih poslovnih modelov, izzivov, smo dosegli kritičnost. Kritičnost do idej, ki jih ponujamo, do brezglavih nakupov, udeleżbe na dogodkih brez ciljev ...

Veliko prilożnosti pa ostaja na nivoju drżav. Ne le naše, ne le v vodenju Evrope, ampak v svetovnem merilu. Socialna omreżja učinkovito prodirajo v poslovna okolja in "network" se je izkazal kot ključen vir informacij na področjih nemirov v iztekajočem se letu. Pogleje Egipt, Sirijo, Afganistan ...

Ne mislite, da je že čas, da vlade postanejo del socialnih omrežij. Skupine na FB-ju. Brez parlamentov, klasičnih volitev in glasovanj v zaprtem krogu. Naj se konstituira virtualna vlada, kjer imamo uporabniki, državljani možnost lajkanja in ostalih orodij.

Kaj menite?

Vesel Božič in strastno 2012!

Samo zgodbica

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Mon, 05 Dec 2011 08:38:00 +0000

Zanimiva debata. Mislim zadnjič v baru. Družba zunaj na cigareti in si izmenjujejo ogenj. Vžigalnik pravzaprav.

Kot v western-u nekdo "potegne" Zippo-ta. Potegne že, a ne vžge. Poskusi drugič, tretjič. Nič. Nato se najde nekdo z BIC-em in zadrego prekine. Potegnejo prvi dim, nato se debata prične. Lastnik Zippa trdi, da so to res sicer kultni vžigalniki, a daleč od uporabnosti. Razen, če imaš s sabo kresilne kamenčke in kantico bencina, saj vedno odpove, ko ne bi smel. Sam sebe je potlačil. Ostali se seveda sicer strinjajo, a kaj ko ni druge teme za pogovor in nadaljujejo z razpredanjem o vžigalnikih. Ne glede na neuporabnost imajo vsi razen enega doma vsaj en Zippo. Saj Zippo-ta pa pravi moški mora imet. Manj kot pol jih ima doma celo bencin zanj. A, je preveč dela z vzdrževanjem vžigalnika, ali pa je prelep, da bi ga nosil naokoli ali pa se je na medenini nabral oksid in bi ga bilo potrebno ponovno zloščiti.

Nato BIC. Z njim so dejansko prižgali cigarete in ga zato skoraj prezrli. Predober je. Deluje. In nekdo se ob ponovnem pomanjkanju snovi za debato spomni nanj in pravi, da BIC-i so pa res dobri. Kupiš v vsaki trgovini in deluje vsaj mesec dni. Malce presenečeni obrazi, a se vsi strinjajo. Kakšen mesec nadaljuje tretji. Vsaj par mesecev. Pravzaprav deluje predolgo časa, saj se motiva na vžigalniku zagotovo naveličaš v obdobju delovanja. Zato jih ima vsak vsaj nekaj. Kakšnega v avtomobilu, kakšnega doma in v enem plašču in še kje bi se našli. Dobri so! Se vsi strinjajo. Cigarete so skoraj dogorele, ko ob ugašanju zaključijo, da Zippo je pa le Zippo!

Dober primer tega, kako lahko prodaš stvar, ki ne deluje najbolje, ki zahteva veliko "vzdrževanja", a ima svojo zgodbo. O tem govori tudi knjiga Tell to win Petra Guberja. Priporočam.

Sam imam doma dva. Medeninastega, katerega so mi podarili kolegi ob odhodu na služenje vojaškega roka in kromanega, ženskega, ki mi ga je podarila strastna kadilka, ki je imela z njim preveč dela.

Srečanje "gostovalcev" EMEA regije

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Fri, 02 Dec 2011 07:42:00 +0000

Na pol leta se srečajo člani kluba EMEA "gostovalcev". V tej družbi so zanimiva podjetja in praviloma lastniki, direktorji ali tehnični direktorji. Ponudniko gostovanih storitev in glavni pokrovitel dogodka Microsoft.

V novembru sem se udeležil prvič. Pričakovanja niso bila ravno visoka. A glede na to, da je bilo srečanje blizu, sem se odločil izkoristiti informacije in pridobiti kontakte svojega področja. Moram priznati, da sem bil prijetno presenečen. Pa ne nad tem, da so javni uslužbenci v Italiji, kjer se je srečanje dogajalo stavkali, ampak nad srečanjem.

Generalna ugotovitev je, da so pričakovanja iz segmenta gostovanih IT storitev zelo velika, realizacija pa nizka. IT ponudniki (še) ne znamo prodajati IT tehnologije na enostaven način in zato stranke ne vedo kaj kupujejo in kako naj kupijo. Ravno zato se prodaja gostovanih storitev še vedno izvaja osebno, ena na ena. Stroškovno to sicer ne zdrži cene storitev, a je edini način, da lahko razložimo kompleksnejše storitve. Še bolj izstopajoče je, da se ponudniki ne razlikujemo med sabo. Pravzaprav se, a ne znamo predstaviti na ustrezen način. Vsi uporabljamo enake tehnične sisteme, bolj ali manj podprte procese, razlike pa že nastajajo pri podpori. Ta diferenciacija je dobra, a premalo za plaz uporabe tovrstnih storitev. Preiti moramo v fazo predstavitve ljudi, strokovnjakov, analitikov, poslovnih svetovalcev, ki se nahajajo za storitvami. Tisti ljudje, ki zagotavljajo storitve.

In Italijani so zelo samozavestni ljudje. Zato jim uspeva kljub težavam vsake toliko časa. Mi smo premalo samozavestni, dasiravno imamo veliko za pokazati.

Vsak naj dela tisto ...

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Thu, 10 Nov 2011 12:32:00 +0000

... kar dela najboljše!

Sem šel v kino. In na poti zagledam bencinski servis z Mercatorjevim znakom. Tam je bil prej bencinski servis podjetja En Plus. In malce pobrskam po spletu. Družbi Mercator in En Plus sta podpisali dogovor o strateški povezavi, s katero bo Mercator po izpolnitvi pogojev postal lastnik 100-odstotnega poslovnega deleža družbe En Plus. Družba En Plus z mrežo avtomatskih samopostrežnih bencinskih servisov opravlja dejavnost trgovine z naftnimi derivati. Strateška povezava po mnenju Mercatorja pomeni nadaljnji razvoj dopolnilnih trgovskih storitev za potrošnike, kar je Mercator opredelil tudi v svojem srednjeročnem gospodarskem načrtu.

"Trendi v svetu namreč kažejo, da trgovci na drobno z izdelki za vsakdanjo rabo svoje blagovne znamke širijo na področja dodatnih storitev, kot so finančne in zavarovalniške storitve, pravne storitve, mobilne storitve, energetika, telekomunikacije, turizem in podobno," so zapisali v Mercatorju. Mercatorju bo strateška povezava omogočila širitev ponudbe dopolnilnih trgovskih storitev s prodajo naftnih derivatov, pomeni pa tudi možnost širitve poslovne mreže bencinskih servisov na obstoječe lokacije večjih Mercatorjevih trgovskih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji.

Sem poslušal radio. In objavijo, da so prejšnji petek ponovno oropali poštno enoto. Ponovno. To se preprosto dogaja prepogosto. Banke morajo spoštovati stroge predpise o tem, kaj vse morajo zagotavljati za varovanje premoženja in uslužbencev. Za Pošto pa veljajo drugačna pravila. Dasiravno opravljajo poleg (vsaj zame) osnovne dejavnosti manipuliranja s pošto še vse ostalo. Prodajajo od obeskov, nagrobnih sveč, očal, magnetkov, nalepk ... svežega kruha (še) nisem opazil. Ni čudno, da se najde vsake toliko časa nadobudnež, ki poskusi srečo z ropom ali kaj podobnega.

Sem šel dotočit bencin. Sem bil z njim bolj na koncu in včeraj zvečer zavijem na Petrol. Bencinski servis, kjer prodajajo (tudi) bencin. Natočim, se sprehodim po poslovalnici mimo ponudbe pijače, prigrizkov, opreme za avtomobile, telefonskih aparatov, kavomatov in celo pekarnice. Na njih že imamo sveže pečen kruh in ostale pekarske izdelke. Kupite lahko vstopnice, vzdignete fotografije, ki ste jih naročili preko spleta, plačate položnice ter preizkusite srečno s srečkami Loterije Slovenije! Poleg tega, pa lahko oddate in prejemate celo poštne pakete in pošto.

"S 15. oktobrom 2008 so na bencinskih servisih Petrola zaživele nove storitve »Pošte na Petrolu«; Petrol paketu se je pridružilo Petrol pismo (navadno in priporočeno), razširili pa so tudi dosedanjo mrežo bencinskih servisov, ki poštne storitve nudijo – odslej jih je širom po Sloveniji namreč kar 47. »Pošta na Petrolu« omogoča hitro, enostavno in priročno oddajo paketnih in pisemskih pošiljk ter prevzem paketnih pošiljk kataloške in spletne prodaje. Ključna prednost poštnih storitev na bencinskih servisih je za uporabnike poštnih storitev oddaja oziroma prevzem pošiljk »na poti«, tudi izven delovnega časa pošt. Širitev dostopnosti in nabora poštnih storitev na bencinskih servisih pomeni logičen korak v razvoju še tesnejšega sodelovanja Petrola in Pošte Slovenije, ki tako strankam Petrola kot Pošte Slovenije nudi zanesljiv in udoben način opravljanja poštnih storitev."

Gospa, kateri sem plačeval gorivo me je nevsiljivo nagovorila in ponudila sveže mleko za 0,62 €. Nekaj takšnega. Res sem bil presenečen. Nad tem, da mi je poleg bencina ponudila še sveže mleko.

Meni osebno je grozen občutek na poštni poslovalnici ob vsej bižuteriji. Tudi na Petrolu me zmede ponudba za sveže mleko. Bencin v Mercatorju se mi menda šteje v pike ali kako? Ali res organizacije mislijo, da s širitvijo ponudbe rešijo upad prihodkov? Še vedno menim, da se dobri ukvarjajo izključno s svojo osnovno dejavnostjo. Lahko jih je več, vendar se ne smejo mešati med sabo. Vsaj ne preveč.

Torej po bencin v Mercator, po sveče na Pošto in po pošto na Petrol. Pravzaprav ne vem več, kam moram po kaj.

Meni to ni všeč. Vsak naj dela to, kar dela najboljše!

Logična sveča

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Wed, 02 Nov 2011 09:13:00 +0000

Zakaj logična? Ker sem prevedel iz virualne sveče. Hja! Tudi to imamo. Mi pa virtualne strežnike. Niso navidezni, temveč logični. Čeprav mi ta razlaga ni najbolj povšeči, a vendarle. Vemo za kaj gre, a ne?

Ampak to, o čemer sem razmišljal te dni, so sveče. Namreč taki dnevi so, a ne? Noč čarovnic, dan reformacije, svetovni dan varčevanja, dan spomina na mrtve ...

No, ampak mislil sem predvsem o tem, da smo Slovenci spet nekje v vrhu. Nekakšne lestvice. Po prižganih svečah na prebivalca. Verjetno živečega, saj pokojni niso več prebivalci. In potem v razmislek, da naj prižgemo svečo manj. Hvalevredno, ni kaj. Kako deluje? Enostavno. Greš na spletno stran, odtipkaš http://svecamanj.si/stran/prizgi_sveco in napišeš nekaj v spomin in ... opravljeno! Noro. Kot facebook. Ali pa Twitter. Zanimivo je to, da bo seveda preteklo še kar nekaj vode, preden bomo ljudje spoznali razsežnosti onesnaževanja tudi na tem področju. Še posebej na tako občutljivi temi kot je spomin na umrlega. Verjamem, da res mladi ne bodo imeli s tem težave. Ker so tako in tako ves čas "on line". In če poleg osvežitve zadnjega statusa na fb-ju še "naklikajo" kakšno svečo, bo to mimo grede, a ne? Zanimivo kam gremo. Ampak tudi to je outsourcing. Mene pa je stara mama, dokler je še bila živa, a manj pokretna prosila, da namesto nje odnesem svečo na grob moža in jo prižgem. Tudi ona je mene outsourcala.

Danes je prižganih že 9.029 "logičnih" sveč.

Ljubljanski maraton

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Sun, 23 Oct 2011 17:30:00 +0000

Pa smo ga dočakali. 16. po vrsti.

Lani sem si zadal ambiciozen cilj preteči vseh 42 km v letošnjem letu. Glede na tek na Kraškem maratonu in kasnejše treninge sem vseeno ostal na polovični razdalji. En krog okoli Ljubljane.

Bilo je lepo. Zelo lepo. Vreme je obetalo ne glede na rahlo rosenje zjutraj. Rekordno število udeležencev je prav tako zagotavljalo dogodek z veliko začetnico. Število tekačev, ki so se pripravljali pa se je iz dneva v dan povečevalo na poteh okoli Ljubljane že kakšnih 14 dni pred samim dogodkom.

Ker pa ne morem mimo zunanjega izvajanja pa sem večkrat razmišljal, kdaj bom kupil lasten čip za merjenje časa na tekih, kolesarskih maratonih in podobnih dogodkih. Kdaj se splača? Pravzaprav sploh nisem nikoli razmišljal o tem ali se finančno izplača, ker je strošek "začasnega" čipa nekaj Evrov. In glede na mojo udeležbo na dogodkih dvakrat do trikrat na leto je to brez smisla. Bolj mi je zanimivo, kako se na določenih področjih sploh ne sprašujemo ali naj zadevo izpeljemo znotraj organizacije ali naj prepustimo zadevo zunanjemu, specializiranemu ponudniku storitev. Pa naj si bo zagotavljanje varnosti udeležencev na maratonu, zagotavljanje merjenja časa tekačev in drugo.

Kakorkoli, nekaj mi mora švigati v tisti uri in 49 minut, ko sem tekel. Run Forrest run. Je bil eden izmed napisov, ki so vzpodbujali tekače. Pa otroci, ki so bili presrečni, da si jim dal "petko" ob trasi. Ne vem, kdo je komu dal več. Meni je pomagalo.

Predobri smo

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Fri, 30 Sep 2011 09:22:00 +0000

To sem slišal nazadnje od stranke. Pa nismo dobili posla, da ne bo pomote. In tudi nismo šli "s topom na vrabca".

Za storitve zunanjega izvajanja upravljanja z IT je čedalje več povpraševanja. Seveda pa je še veliko nerazumevanja, da je upravljanje več kot vzdrževanje. To ni "zavarovalna polica" ampak navadno dnevno delo s partnerjem, ki preda v upravljanje svoj IT. Od storitvenega centra, ki imajo zagotovo dnevne stike do proaktivnega nadzora storitev, saj je prednost ravno v tem, da IT storitve delujejo znotraj definiranega časovnega okna optimalno.

Imeli smo celo primer, ko smo v polno obremenjenem obdobju še zagotavljali razpoložljivost storitev, ki je bila pogodbeno definirana, v času manjše obremenitve pa je sistem seveda deloval veliko "predobro". Občutek uporabnikov je bil negativen, saj so opazili slabšo odzivnost v obremenjenem obdobju ne glede na dejstvo, da je to bilo dovolj dobro in celo pogodbeno dogovorjeno. V takšnih primerih je možnost seveda zmanjšanje prepustnosti tudi takrat, ko za to ni druge potrebe kot le uporabniška izkušnja. Lahko pa ob rednih merjenjih zadovoljstva uporabnikov to upoštevamo in s pravilno zastavljenimi anketami pridobimo vseeno relevantne podatke.

Kakorkoli. Biti predober, idealen, najboljši ni vedno najbolje. Težko je priti na vrh, a ko si enkrat na njem, je še težje ostati. Mi se bomo trudili ostati na vrhu naše strateške usmeritve saj še vedno trdimo, da vsak naj dela tisto, kar dela najbolje.

Se vidimo na našem letnem dogodku o zunanjem izvajanju naslednji teden!

SLA ali obljuba

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Mon, 19 Sep 2011 19:31:00 +0000

Service Level Agreement. Fino. Dogovorjen nivo storitve.

Mi je kolegica poslala povezavo (http://gigaom.com/cloud/dump-the-sla-service-expectations-matter-more/) na članek o tem. Lepo! Kar iz njega razberem, me spominja na vsakodnevne nakupe. Namreč danes lahko dobimo opremo ali storitve različnih cenovnih razredov. Najcenejše za smešno nizko ceno, a kvaliteta je temu primerna. To sem ugotovil na letošnjem dopustu, ko je mama kupila mizo s stoli po smešno nizki ceni. Lahko celo vrne v primeru nezadovoljstva. A kaj, ko tega ljudje navadno ne počnemo. Tako imamo opremo, ki razpada dobesedno v rokah.

V čem se razlikuje ponudba? Ne v tem, da lahko vrnemo opremo ali zamenjamo dobavitelja storitev. To ni naravno. Razlika je v osnovni ponudbi, ki transparentno pove, kaj dobimo. Tako je tudi v primeru IKT storitev. Danes obstaja ponudba, ki je tako imenovana best offer in ponudba, kjer je pogodbeno definirana kvaliteta. Tudi pogodbeno definirana kvaliteta ne pomeni, da je super. Pomeni le to, da je ponudnik v primeru nedoseganja pogodbenega nivoja pripravljen finančno odgovarjati za to. Tudi to ni dovolj dobro za vse odjemalce. Marsikdo ne potrebuje ponudnika, ki si odračuna kazen za nedoseganje nivoja kvalitete ampak pričakuje ... kvaliteto. Da ne pade! Kvaliteta namreč.

Všeč mi je, da obstaja na trgu ponudba, ki nudi tako storitve, ki so best effort kot ponudba, kjer definiraš zahtevano zanesljivost delovanja. Naslednji korak so uporabniki, ki bodo morali znati definirati, kaj jim je pomembno za zagotavljanje ostalih storitev vezanih na ponudbo. Ta napor nas še vse skupaj čaka.

Veselim se, ko končno imamo stranke, ki ločijo ponudbe med seboj brez prodajnega argumentiranja. Stranke so že ozaveščene, manj so morda še tisti, ki so odgovorni za proračun, ki vidijo le del celote in ne celotno sliko. Zato še vedno trdim, da delamo z dobrimi strankami. Tiste, ki zaradi stiske iščejo rešitve v zunanjem izvajanju, se slej kot prej izkaže, da nobena ponudba ne ustreza njihovim ciljem.

Redni letni poslovni zajtrk na temo zunanjega izvajanja storitev IKT

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Mon, 01 Aug 2011 09:16:00 +0000

Jeseni, konec septembra, ponovno planiramo dopoldanski dogodek kot poslovni zajtrk na temo zunanjega izvajanja IKT storitev. Obravnavali bomo tematiko tako gostovanja, XaaS, zunanjega izvajanja upravljanja ...

Da pa bo dogodek skupen, vas že vnaprej vabim k posredovanju vprašanj, predlogov tem, ki jih želite obravnavati in ostalih predlogov.

Sicer pa nameravamo izpostaviti temi varovanja osebnih podatkov in diferenciaciji globalnih ter lokalnih ponudnikov zunanje izvajanjih storitev. Ob tem bomo predstavili izvedene projekte, razloge za sodelovanje in upravljanje s tveganji.

Vabljeni k sodelovanju. Predloge in predprijave lahko pošljete na zunanje.izvajanje@avtenta.si.

Ah, ti odnosi

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Fri, 15 Jul 2011 10:30:00 +0000

Včasih se sprašujem, koliko IT-ja ali bolje IKT-ja v podjetjih sploh potrebujemo? Glede na to, da sem prodajalec je odgovor jasen. Čim več.
No, ampak resnično. Kaj vse potrebujemo v organizacijah za naše delo. Kar hočem sprovocirati so poslovne potrebe. Vse preveč se "poslovne" potrebe določajo v IT oddelkih in ne nujno pri osebah, ki so zadolženi za poslovanje. Ponudniki IKT storitev zato nimamo nič lažjega dela. Kvečjemu je to recept za premnoge projekte tega področja, ki niso uspeli.

Ko pa razmišljam, zakaj je temu tako, mi pride na misel zanimiv graf g. Braneta Grubana, ki kaže razvoj v odvisnosti od časa in sicer tehnologije ter človeškega razvoja (boljši odnosi). Prepad med obema se v relativnem kratkem času povečuje. Kako ga premoščamo pa je že drugo vprašanje.

Zagotovo je potrebno obvladovati prepad z vodenjem in organizacijo ter organizacijsko kulturo. Vrednote se spreminjajo. V preteklosti je že delo samo pomenilo vrednoto. Organizacijski model je tako temeljil na delegiranju ciljev in kontroli. Danes je svoboda in s tem samostojnost ter pooblastilo za odgovornost osnova organizacijske kulture.

Kakorkoli menim, da vse prevečkrat implementiramo določene sisteme zaradi njih samih in ne zaradi poslovnih potreb. Odnosi in ostali človeški faktorji postajajo ob vse večji implementaciji tehnologije vse pomembnejši in prav je, da se tudi vodje izobrazijo za nove modele upravljanja.

Dostopnost podatkov v oblaku

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Thu, 30 Jun 2011 08:06:00 +0000

V bistvu je delni odgovor na komentar prispevka Vsi ustvarjamo računalništvo (v) oblaku.

Odgovorim naj z nedavno objavljenim prispevkom Microsoft admits Patriot Act can access EU-based cloud data na ZDNetu, kjer opisujejo eno izmed storitev in kako je ali ni poskrbljeno za to, kje se nahajajo podatki.

Ravno iz takšnih razlogov menim, da bomo regionalni, lokalni ponudniki oblačnih storitev imeli svojo prisotnejšo vlogo, saj bomo lažje in hitreje izpolnili zahtevam regionalne oz. lokalne zakonodaje. Primer je ravno storitev siHramba.eu, ki je akreditirana hramba elektronskih dokumentov skladna s slovensko zakonodajo. Ne glede na naše članstvo v Evropsku uniji zakonodaje še niso harmonizirane in zato moramo spoštovati lokalno zakonodajo.

Seveda vse storitve ne zapadejo v stroge zakonske okvirje. Recimo hramba osebnih podatkov pa je že lahko podvržena strogim pravilom, ki jo zagotovo lažje zagotavlja lokalni ponudnik oblaka.

Je pa res, da s tem oblak še ne doseže svojega poslanstva, kjer naj ne bi bilo pomembno, kje se lokacije IT nahajajo. Ampak, a oblak nad Zgornjo Kungoto vpliva na vreme v Portorožu? Je lokalen, a ne?

Konference

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Wed, 15 Jun 2011 17:01:00 +0000

So v bistvu čisto dobri dogodki. Zahtevajo pa veliko priprav, vložka. Nisem prepričan, da se tega zavedajo vsi sodelujoči. Mislim tudi udeležence.

V tujini so konference drago plačljive. Pri nas kar težko dobimo več kot 100 udeležencev s strani zainteresirancev, ki niso ponudniki. Pa da ne bo pomote. Različni ponudniki so na konferencah dobrodošli. Imamo priložnost na enem mestu predstaviti svoje poglede, potencialne stranke pa dobiti zelo koristne informacije. Glede na dogodke v tujini pogrešam le več interakcije občinstva. Poslušalstva. Premalo je vprašanj, dvomov, morda izzivov. To je seveda subjektivna ocena, a zdi se mi, da so konference odlična priložnost, da se na podiju soočimo vsi.

Kakorkoli. Za nami je IDC outsourcing konferenca. Slišal sem veliko novega, imel sem priložnost povedati kar želim, skratka zadovoljen sem.

Kadar se udeležim konference, se ustrezno pripravim. Ne glede na vlogo. Želim vam, da tovrstne dogodke izkoristite.

Še moja predstavitev:

Open publication - Free publishing - More gostovanje

Vsi ustvarjamo (v) računalništvo v oblaku

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Sat, 21 May 2011 18:51:00 +0000

To je trditev. Naj jo utemeljim.

Namesto da bi kupil program za izdelavo spletnih strani za pisanje in objavo tega članka uporabljam storitev bloga. In celo brezplačna je. Ker pa poleg teksta želim objaviti še različne multimedijske vsebine, kot so video ali fotografije imam na voljo spet nekaj brezplačnih načinov.

Video enostavno lahko prenesem iz druge storitve v oblaku in sicer iz YouTube. Ta mi je posebej pri srcu:

Ali pa fotografije iz oblačne storitve Flickr. Všeč mi je naš slogan ob lansiranju outsourcing storitev par let nazaj:

Pravzaprav mi storitev Flickr omogoča samodejno nalaganje fotografij, katere kategorije označim in tako lahko dopolnjujem svoj blog.

Če mi kvaliteta fotografije ni všeč, lahko spet z oblačno storitvijo Phixr fotografijo korigiram in jo nato uporabim.

S ponovno brezplačno storitvijo Last.fm lahko spremljam, kaj poslušajo bralci mojega bloga ali pa ostali spremljajo, kaj jaz poslušam.

Moji bralci se lahko na nove objave naročite. Spet obstaja več načinov. Od spremljanja do prejemanja v RSS načinu, kjer vas celo opomni o novi objavi. Spet oblaki! Zanimivo je, da za pisanje tega bloga nisem kupil nobene programske opreme. Vse preko spletnega vmesnika. Ne uporabljam takorekoč nikakšno procesorsko moč, hrambene kapacitete. Vse brezplačno.

In to je programiranje. No ja, ne čisto programiranje neposredno ampak ustvarjanje vsebine in nekateri s tem celo služijo. Legalno. Z reklamnimi sporočili na blogerskih straneh npr. Sam pa uporabljam spet brezplačno analitično orodje za spremljanje aktivnosti na mojih straneh. Brezplačno.

Na desni strani bloga so naložene vsebine, ki sem jih pripravil s pomočjo brezplačne storitve Issuu in omogoča enostavno branje pdf dokumentov. Vsaka o omenjenih storitev je za nekaj specializirana. Blogger za pisanje in objavljanje blogov, YouTube za video vsebine, Flickr za fotografije, Issuu za objavljanje, Google Analitics kot analitično orodje in še bi lahko naštevali.

Seveda je tovrstno delo v obalku in soustvarjanje računalništva v oblaku še v začetni fazi. Ampak predstavljajte si, ko bodo storitve še močnejše in bomo na podoben način kot lego kocke sestavljali baze, aplikacije v naš IT sistem. Poglejte primer Yahoo-ja.

Se strinjate?

Povzeto po The Big Switch Nicholas Carr-a.

The Big Switch

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Tue, 26 Apr 2011 15:15:00 +0000

Je naslov knjige Nicholas Carr-a. Avtorja Does IT Matter? Trdi, da bomo doživeli enak razvoj v računalništvu kot pred več kot sto leti pri elektriki.

Še pred letom 1900 so tovarne, ki so videle prednosti v električnih strojih, imele svoje lastne generatorje elektrike. Enosmerni tok gospoda Edisona. In čisto logičen je bil razvoj, ko ga gledamo z distance. Še celo podobne izzive so imeli s človeško delovno silo, ki so jo nadomestili s stroji.

Z inovacijo parne turbine Charles Parsona in izmeničnega toka Nikole Tesla se je lahko razmišljalo o tem, da bi proizvajali elektriko za več porabnikov na enem mestu in z ekonomijo obsega dosegali nižje cene. Gospodu Edisonu to seveda ni bilo všeč in je izvajal prave marketinške kampanije proti poslovnim prijemom Samuela Insulla, ki je verjel v izmenični tok in elektrarne za več odjemalcev.

Kar me impresionira je inovativnost, ki nam je danes kar primanjkuje. Ne samo nove tehnologije, temveč tudi novi poslovni modeli. Tudi sam verjamem, da gre računalništvo v podobni smeri kot oskrba z elektriko. Saj smo konec koncev že vsi uporabniki vsaj ene izmed storitev, ki ni vezana na naš lasten računalnik ampak na npr. banko (spletno bančništvo), ponudnika storitev e-pošte ... Pa ni toliko težava v ponudnikih storitev računalništva ampak bolj v smelih načrtih odjemalcev, ki so preveč konzervativni in ne izkoristijo potenciala ekonomije v obsegu za storitve, ki niso ključne. Ponudniki IT storitev pa si moramo zato izmišljati nove marketinške prijeme in skovanke kot je računalništvo v oblaku, dasiravno je vse to že videno ne samo na drugih področjih, kot je električna energija temveč tudi v že v branži IT.

Strategija. Takšna in drugačna. Tudi izhodna.

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Thu, 14 Apr 2011 17:38:00 +0000

Strategija je dolgoročen načrt dejanj za dosego določenega cilja ali ciljev.

Tudi zunanje izvajanje storitev je lahko strategija za dosego poslovnih ciljev. A, to je le del. Potrebna je tudi tako imenovana izhodna strategija. In ta je bistvena pri sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci. Tiste potencialne stranke, ki želijo proučiti možnost izdvajanja storitev v zunanje izvajanje, se praviloma osredotočijo na izhodno strategijo. Kaj, če ponudnik preneha z delovanjem? Kaj, če želijo preiti na drugega ponudnika? Kaj, če želijo vzpostaviti lastne storitve? To so za nas kot ponudnika dobra vprašanja.

Danes je še preveč razširjeno mnenje, da je prehod iz enega "oblaka" na drugega praktično nemogoč. Sam se s tem ne strinjam. Morda pričakujemo od prehoda preveč. Poglejmo samo prehod iz npr. mobilnega telefona enega proizvajalca na drugega. Vsi proizvajalci ponujajo določeno programsko opremo, katere namen je ravno to, saj si s tem širijo potencialne nove uporabnike. Je pa res, da s tem olajšajo prehod svojih odjemalcev h konkurenci. A, vseeno nam prehod ne uspe vedno tako, kot si želimo. Prav tako je z ostalo programsko opremo, bazami podatkov idr. Menim, da je to pogojeno s spremembami in personalizacijo opreme našim potrebam. Vedno se nekaj "podre" in ne deluje. Vedno moramo poseči in "ročno" urediti zadeve. Sam nima več kontaktnih podatkov v telefonskem aparatu, ampak na Exchange strežniku in ne glede na aparat, ki seveda mora podpirati tovrsten sistem, imam možnost sinhronizirati podatke o kontaktih.

Ravno tako je v računalništvu v oblaku. Namen aplikacij v oblaku je, da jih uborablja čimveč uporabnikov in zato ne sme biti preveč sprememb aplikacije. Možnost personifikacije je načeloma omejena. Bolj, ko je omejena, lažje je narediti prenos na drug oblak. Če pa ima vsako podjetje v javnem oblaku možnost globokih sprememb, to pomeni težji prehod.

Torej sam sem prepričan, da imajo podjetja, ki preidejo na zunanje izvajanje IKT storitev, veliko večjo možnost prehoda k drugemu ponudniku. Potrjujem tudi s tem, da prvi prehod na zunanjega izvajalca zahteva več prilagajanja, saj je potrebna določena mera standardizacija okolja, a ko preidemo na zunanje izvajanje imamo takorekoč enako možnost menjave izvajalca kot operaterja mobilne ali fiksne telefonije. Tudi z ohranitvijo številčnega oz. naslovnega prostora.

Sistemska integracija. Zunanje izvajanje. Računalništvo v oblaku. Izobraževanje. To smo mi! Avtenta.si (oglasno sporočilo priloge P&D časnika Delo, 11.4.2011)

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Mon, 11 Apr 2011 05:54:00 +0000

Razvoj računalništva v oblakih je hiter, saj globalni ponudniki IT storitev želijo vezati uporabnike na svoje tehnologije. Razumljivo. Aplikacije v oblaku so sicer lahko globalno dosegljive, a težava nastane, kako zagotavljati dostopnost. Aplikacije v oblaku že danes delujejo brez izpada, saj je relativno enostavno postaviti sisteme na takšen način. Kaj pa je s povezljivostjo? In mobilnostjo? Kakšna je potem vloga regionalnih ponudnikov?

Avtenta.si razume računalništvo v oblaku kot najem infrastrukture in programske opreme, pasovne širine oziroma povezljivosti pod dogovorjenimi storitvenimi pogoji. Ponujene morajo biti z znano razpoložljivostjo in varnostjo. Vse te komponente morajo omogočati dnevno prilagajanje potrebam uporabnikov. Del računalništva v oblaku sta tako celovit dogovor o nivoju storitve,skalabilnost in plačilo storitve po porabi. Obvladovanje povezljivosti zagotovimo znotraj Skupine Telekom Slovenije, kot ponudnika fiksne in mobilne povezljivosti, kar je ključna prednost pred ostalimi ponudniki računalništva v oblaku.

Stranke že nekaj časa ne dvomijo o varnosti podatkov. Večje tveganje vidijo v stabilnosti ponudnika in zmožnost nudenja celovitega dogovora nivoja storitve tudi na segmentu povezljivosti. Seveda je odločitev za zunanje izvajanje še vedno težka, saj je na trgu kar nekaj cenejših storitev, ki so tudi bolj tvegane in ne ponujajo celovitega dogovora. Zato je na strani ponudnikov, da tovrstna tveganja čim bolj nepristransko skupaj s strankami ocenimo in ustrezno ovrednotimo. Tako velik del aktivnosti posvečamo internemu izobraževanju in izobraževanju strank.

Globalni ponudniki storitev v oblaku težijo k temu, da so storitve čim bolj univerzalne, brez možnosti večjih sprememb. S tem dosegajo ekonomijo obsega. Zato imamo regionalni ponudniki računalništva v oblaku prednost ravno v prilagodljivosti storitev na obstoječe sisteme pri strankah. Pri tem so izrednega pomena znanja sistemske integracije in storitve, ki jih lahko integriramo.

Pri prenosu celotnega IKT sistema strank v zunanje izvajanje, je sistemska integracija v kombinaciji s storitvami v oblaku izrednega pomena. S tem pri uporabnikih ohranimo tiste sisteme, ki zadovoljujejo poslovne potrebe in jih dopolnjujemo s storitvami računalništva v oblaku. S tem pridobita stranka in zunanji izvajalec. Stranka lahko kadarkoli brez večjih težav zamenja ponudnika posamezne storitve v oblaku, zunanji izvajalec pa si poenostavi upravljanje in je lahko zato bolj konkurenčen.

Avtenta.si zagotavlja IKT storitve po vaši meri. Pri tem pa je ključno medsebojno zaupanje in partnersko sodelovanje.

Računalništvo v oblaku

noreply@blogger.com (Igor Hostnik) — Sat, 12 Mar 2011 19:26:00 +0000

Pa sem jo našel. Definicijo namreč. Ni čisto moja. Je zloženka več definicij in ni me sram. Glavno da razumem. Takole gre:

Računalništvo v oblaku razumem kot najem infrastrukture in programske opreme, pasovne širine oziroma povezljivosti pod dogovorjenimi storitvenimi pogoji. Ponujene morajo biti s kar največjo razpoložljivostjo in varnostjo. Vse te komponente morajo omogočati dnevno prilagajanje potrebam strank. Del računalništva v oblaku sta celovit dogovor o nivoju storitve (end-2-end service level agreement) in plačilo storitve po porabi.