ponedeljek, 07. maj 2012

Na manj ne smemo pristati

Mislim, da je minilo že vsaj 15 let (ali kakšno več), ko sem ponosna osnovnošolka domov, v kuverti, "prinesla" svoj prvi e-mail naslov. Tistega, @guest.arnes.si. In potem težila očiju, da mi je vse nastavil. Joj, kakšno veselje, ko sem dobila svoj prvi mail! Na pol ure sem preverjala svoj račun in pritiskala na gumbek, ki mi je pobiral pošto iz nabiralnika.

In potem komaj čakala, da pridem po šoli domov, da preverim, ali se je kdo spomnil name. 

Kmalu za tem se je pojavila zastonj pošta, do katere sem lahko dostopala s katerega koli računalnika. Dobimo email.si, yahoo, hotmail, gmail...

Z novimi telefoni, ki jim pravimo, da so tudi pametni, pa kar naenkrat postanemo dosegljivi povsod.

Pred kratkim sem dobila iPad. Super zadevica. Igračka. Ampak brez vsebine. Dokler nisem vsebine dodala. Sinhronizacija, mapiranje, (deljeni) koledarji... Poslovna pošta deluje brezhibno. Shranim si še dostope do nekaterih aplikacij v oblaku, ki jih uporabljam vsakodnevno (BC Social, CRM, LinkedIn, Facebook...). Ko sem dodala svoji novi igrački vse potrebne podatke, je kar naenkrat postala poslovna naprava.

Danes do svojega (službenega) maila lahko dostopam od povsod. Z vseh naprav, ki jih imam. Ker vidim in vem, kaj vse omogoča nova tehnologija, ne bi več pristala na manj.  Tudi posel ni kompromis. Ampak, to že veste, ne?


(Mimogrede, se kdaj vprašate, kaj se je zgodilo z vašimi podatki z naslova @email.si? Bi si res dovolili, da vaši podatki s (poslovnega) maila kar "izginejo"?)

2 komentarja:

  1. Hudič se skriva v tistem drobnem tisku splošnih pogojev, ki jih navadno uporabniki tovrstnih "zastonjskih" storitev navadno kar spregledajo oz. enostavno kliknejo na "I accept".

    OdgovoriIzbriši
  2. Res je. Ravno o tem imam namen pisati naslednjič. Nič ni zastonj...

    OdgovoriIzbriši