četrtek, 29. december 2011

Kadri v oblaku

A ni zanimivo, kako se spreminjajo opisi del in nalog za posamezno delovno mesto? Govorim o IT branži. Še posebej z oblaki.

Pred kratkim sem zasledil naslednji članek. Ne mislim ga prevajati ali komentirati, dodal bi le moja opažanja iz projektov. Z zunanjem izvajanjem IT-ja se vsaj prodaja srečuje  s tipično drugimi sogovorniki kot npr. sistemska integracija. Prvi sogovornik niso vodje IT oddelkov temveč vodje financ, direktorji in lastniki. Seveda se vloge prepletajo, saj gre za segment podjetij, kjer so lahko vloge združene. Da ne bo pomote, sogovorniki so tudi v IT oddelku. Saj morajo biti. Vendar ne v prvem planu.

Ko naslovimo ne IT vodje, se prevečkrat zgodi, da neradi nosijo breme odgovornosti za IT tehnologijo, IT sisteme, saj je potrebno kar nekaj strokovnega znanja za ožje področje. Še posebej, če gre za vodje financ, ki so zadolženi tudi za IT. Na drugi strani so vodje IT prevečkrat ozko usmerjeni na področje, ki ga zgodovinsko poznajo in se ne želijo ukvarjati ali pogovarjati o poslovnih razlogih ali temah, povezanih z IT-jem. Strah je še vedno vse preveč navzoč, da se osmešimo.

Ampak v organizacijah, kjer smo prevzeli upravljanje IT, se je izkazalo, da ima obstoječi kader dejansko večjo možnost razvoja, širine, več odgovornih, strateških nalog. Je že res, da vsaj sprva niso pripravljeni na ta iziv, a s časom jim to postane všeč. Je pa res, da z vpeljavo zunanjega upravljalca prevzame obstoječ kader tudi večjo odgovornost. In drugačne tipe nalog.

Kakorkoli, ljudnje ne maramo sprememb. Se pa premalo zavedamo, da lahko spremembe pozitivno vplivajo in zagotavljajo boljše življenje.

Življenje je kot bonboniera. Nikoli ne veš, kaj boš dobil.

sobota, 24. december 2011

Vesel Božič in strastno 2012


No, pa je leto naokoli. Upam, da ste zadovoljni s svojimi dosežki. Jaz sem. V polavi informacij, novih poslovnih modelov, izzivov, smo dosegli kritičnost. Kritičnost do idej, ki jih ponujamo, do brezglavih nakupov, udeleżbe na dogodkih brez ciljev ...

Veliko prilożnosti pa ostaja na nivoju drżav. Ne le naše, ne le v vodenju Evrope, ampak v svetovnem merilu. Socialna omreżja učinkovito prodirajo v poslovna okolja in "network" se je izkazal kot ključen vir informacij na področjih nemirov v iztekajočem se letu. Pogleje Egipt, Sirijo, Afganistan ...

Ne mislite, da je že čas, da vlade postanejo del socialnih omrežij. Skupine na FB-ju. Brez parlamentov, klasičnih volitev in glasovanj v zaprtem krogu. Naj se konstituira virtualna vlada, kjer imamo uporabniki, državljani možnost lajkanja in ostalih orodij.

Kaj menite?

Vesel Božič in strastno 2012!

ponedeljek, 05. december 2011

Samo zgodbica

Zanimiva debata. Mislim zadnjič v baru. Družba zunaj na cigareti in si izmenjujejo ogenj. Vžigalnik pravzaprav.

Kot v western-u nekdo "potegne" Zippo-ta. Potegne že, a ne vžge. Poskusi drugič, tretjič. Nič. Nato se najde nekdo z BIC-em in zadrego prekine. Potegnejo prvi dim, nato se debata prične. Lastnik Zippa trdi, da so to res sicer kultni vžigalniki, a daleč od uporabnosti. Razen, če imaš s sabo kresilne kamenčke in kantico bencina, saj vedno odpove, ko ne bi smel. Sam sebe je potlačil. Ostali se seveda sicer strinjajo, a kaj ko ni druge teme za pogovor in nadaljujejo z razpredanjem o vžigalnikih. Ne glede na neuporabnost imajo vsi razen enega doma vsaj en Zippo. Saj Zippo-ta pa pravi moški mora imet. Manj kot pol jih ima doma celo bencin zanj. A, je preveč dela z vzdrževanjem vžigalnika, ali pa je prelep, da bi ga nosil naokoli ali pa se je na medenini nabral oksid in bi ga bilo potrebno ponovno zloščiti.

Nato BIC. Z njim so dejansko prižgali cigarete in ga zato skoraj prezrli. Predober je. Deluje. In nekdo se ob ponovnem pomanjkanju snovi za debato spomni nanj in pravi, da BIC-i so pa res dobri. Kupiš v vsaki trgovini in deluje vsaj mesec dni. Malce presenečeni obrazi, a se vsi strinjajo. Kakšen mesec nadaljuje tretji. Vsaj par mesecev. Pravzaprav deluje predolgo časa, saj se motiva na vžigalniku zagotovo naveličaš v obdobju delovanja. Zato jih ima vsak vsaj nekaj. Kakšnega v avtomobilu, kakšnega doma in v enem plašču in še kje bi se našli. Dobri so! Se vsi strinjajo. Cigarete so skoraj dogorele, ko ob ugašanju zaključijo, da Zippo je pa le Zippo!

Dober primer tega, kako lahko prodaš stvar, ki ne deluje najbolje, ki zahteva veliko "vzdrževanja", a ima svojo zgodbo. O tem govori tudi knjiga Tell to win Petra Guberja. Priporočam.

Sam imam doma dva. Medeninastega, katerega so mi podarili kolegi ob odhodu na služenje vojaškega roka in kromanega, ženskega, ki mi ga je podarila strastna kadilka, ki je imela z njim preveč dela.

petek, 02. december 2011

Srečanje "gostovalcev" EMEA regije

Na pol leta se srečajo člani kluba EMEA "gostovalcev". V tej družbi so zanimiva podjetja in praviloma lastniki, direktorji ali tehnični direktorji. Ponudniko gostovanih storitev in glavni pokrovitel dogodka Microsoft.

V novembru sem se udeležil prvič. Pričakovanja niso bila ravno visoka. A glede na to, da je bilo srečanje blizu, sem se odločil izkoristiti informacije in pridobiti kontakte svojega področja. Moram priznati, da sem bil prijetno presenečen. Pa ne nad tem, da so javni uslužbenci v Italiji, kjer se je srečanje dogajalo stavkali, ampak nad srečanjem.

Generalna ugotovitev je, da so pričakovanja iz segmenta gostovanih IT storitev zelo velika, realizacija pa nizka. IT ponudniki (še) ne znamo prodajati IT tehnologije na enostaven način in zato stranke ne vedo kaj kupujejo in kako naj kupijo. Ravno zato se prodaja gostovanih storitev še vedno izvaja osebno, ena na ena. Stroškovno to sicer ne zdrži cene storitev, a je edini način, da lahko razložimo kompleksnejše storitve. Še bolj izstopajoče je, da se ponudniki ne razlikujemo med sabo. Pravzaprav se, a ne znamo predstaviti na ustrezen način. Vsi uporabljamo enake tehnične sisteme, bolj ali manj podprte procese, razlike pa že nastajajo pri podpori. Ta diferenciacija je dobra, a premalo za plaz uporabe tovrstnih storitev. Preiti moramo v fazo predstavitve ljudi, strokovnjakov, analitikov, poslovnih svetovalcev, ki se nahajajo za storitvami. Tisti ljudje, ki zagotavljajo storitve.

In Italijani so zelo samozavestni ljudje. Zato jim uspeva kljub težavam vsake toliko časa. Mi smo premalo samozavestni, dasiravno imamo veliko za pokazati.

četrtek, 10. november 2011

Vsak naj dela tisto ...

... kar dela najboljše!

Sem šel v kino. In na poti zagledam bencinski servis z Mercatorjevim znakom. Tam je bil prej bencinski servis podjetja En Plus. In malce pobrskam po spletu. Družbi Mercator in En Plus sta podpisali dogovor o strateški povezavi, s katero bo Mercator po izpolnitvi pogojev postal lastnik 100-odstotnega poslovnega deleža družbe En Plus. Družba En Plus z mrežo avtomatskih samopostrežnih bencinskih servisov opravlja dejavnost trgovine z naftnimi derivati. Strateška povezava po mnenju Mercatorja pomeni nadaljnji razvoj dopolnilnih trgovskih storitev za potrošnike, kar je Mercator opredelil tudi v svojem srednjeročnem gospodarskem načrtu.

"Trendi v svetu namreč kažejo, da trgovci na drobno z izdelki za vsakdanjo rabo svoje blagovne znamke širijo na področja dodatnih storitev, kot so finančne in zavarovalniške storitve, pravne storitve, mobilne storitve, energetika, telekomunikacije, turizem in podobno," so zapisali v Mercatorju. Mercatorju bo strateška povezava omogočila širitev ponudbe dopolnilnih trgovskih storitev s prodajo naftnih derivatov, pomeni pa tudi možnost širitve poslovne mreže bencinskih servisov na obstoječe lokacije večjih Mercatorjevih trgovskih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji.

Sem poslušal radio. In objavijo, da so prejšnji petek ponovno oropali poštno enoto. Ponovno. To se preprosto dogaja prepogosto. Banke morajo spoštovati stroge predpise o tem, kaj vse morajo zagotavljati za varovanje premoženja in uslužbencev. Za Pošto pa veljajo drugačna pravila. Dasiravno opravljajo poleg (vsaj zame) osnovne dejavnosti manipuliranja s pošto še vse ostalo. Prodajajo od obeskov, nagrobnih sveč, očal, magnetkov, nalepk  ... svežega kruha (še) nisem opazil.  Ni čudno, da se najde vsake toliko časa nadobudnež, ki poskusi srečo z ropom ali kaj podobnega.

Sem šel dotočit bencin. Sem bil z njim bolj na koncu in včeraj zvečer zavijem na Petrol. Bencinski servis, kjer prodajajo (tudi) bencin. Natočim, se sprehodim po poslovalnici mimo ponudbe pijače, prigrizkov, opreme za avtomobile, telefonskih aparatov, kavomatov in celo pekarnice. Na njih že imamo sveže pečen kruh in ostale pekarske izdelke. Kupite lahko vstopnice, vzdignete fotografije, ki ste jih naročili preko spleta, plačate položnice ter preizkusite srečno s srečkami Loterije Slovenije! Poleg tega, pa lahko oddate in prejemate celo poštne pakete in pošto.

"S 15. oktobrom 2008 so na bencinskih servisih Petrola zaživele nove storitve »Pošte na Petrolu«; Petrol paketu se je pridružilo Petrol pismo (navadno in priporočeno), razširili pa so tudi dosedanjo mrežo bencinskih servisov, ki poštne storitve nudijo – odslej jih je širom po Sloveniji namreč kar 47. »Pošta na Petrolu« omogoča hitro, enostavno in priročno oddajo paketnih in pisemskih pošiljk ter prevzem paketnih pošiljk kataloške in spletne prodaje. Ključna prednost poštnih storitev na bencinskih servisih je za uporabnike poštnih storitev oddaja oziroma prevzem pošiljk »na poti«, tudi izven delovnega časa pošt. Širitev dostopnosti in nabora poštnih storitev na bencinskih servisih pomeni logičen korak v razvoju še tesnejšega sodelovanja Petrola in Pošte Slovenije, ki tako strankam Petrola kot Pošte Slovenije nudi zanesljiv in udoben način opravljanja poštnih storitev."

Gospa, kateri sem plačeval gorivo me je nevsiljivo nagovorila in ponudila sveže mleko za 0,62 €. Nekaj takšnega. Res sem bil presenečen. Nad tem, da mi je poleg bencina ponudila še sveže mleko.

Meni osebno je grozen občutek na poštni poslovalnici ob vsej bižuteriji. Tudi na Petrolu me zmede ponudba za sveže mleko. Bencin v Mercatorju se mi menda šteje v pike ali kako? Ali res organizacije mislijo, da s širitvijo ponudbe rešijo upad prihodkov? Še vedno menim, da se dobri ukvarjajo izključno s svojo osnovno dejavnostjo. Lahko jih je več, vendar se ne smejo mešati med sabo. Vsaj ne preveč.

Torej po bencin v Mercator, po sveče na Pošto in po pošto na Petrol. Pravzaprav ne vem več, kam moram po kaj.

Meni to ni všeč. Vsak naj dela to, kar dela najboljše!

sreda, 02. november 2011

Logična sveča

Zakaj logična? Ker sem prevedel iz virualne sveče. Hja! Tudi to imamo. Mi pa virtualne strežnike. Niso navidezni, temveč logični. Čeprav mi ta razlaga ni najbolj povšeči, a vendarle. Vemo za kaj gre, a ne?

Ampak to, o čemer sem razmišljal te dni, so sveče. Namreč taki dnevi so, a ne? Noč čarovnic, dan reformacije, svetovni dan varčevanja, dan spomina na mrtve ...

No, ampak mislil sem predvsem o tem, da smo Slovenci spet nekje v vrhu. Nekakšne lestvice. Po prižganih svečah na prebivalca. Verjetno živečega, saj pokojni niso več prebivalci. In potem v razmislek, da naj prižgemo svečo manj. Hvalevredno, ni kaj. Kako deluje? Enostavno. Greš na spletno stran, odtipkaš http://svecamanj.si/stran/prizgi_sveco in napišeš nekaj v spomin in ... opravljeno! Noro. Kot facebook. Ali pa Twitter. Zanimivo je to, da bo seveda preteklo še kar nekaj vode, preden bomo ljudje spoznali razsežnosti onesnaževanja tudi na tem področju. Še posebej na tako občutljivi temi kot je spomin na umrlega. Verjamem, da res mladi ne bodo imeli s tem težave. Ker so tako in tako ves čas "on line". In če poleg osvežitve zadnjega statusa na fb-ju še "naklikajo" kakšno svečo, bo to mimo grede, a ne? Zanimivo kam gremo. Ampak tudi to je outsourcing. Mene pa je stara mama, dokler je še bila živa, a manj pokretna prosila, da namesto nje odnesem svečo na grob moža in jo prižgem. Tudi ona je mene outsourcala.

Danes je prižganih že 9.029 "logičnih" sveč.

nedelja, 23. oktober 2011

Ljubljanski maraton

Pa smo ga dočakali. 16. po vrsti.

Lani sem si zadal ambiciozen cilj preteči vseh 42 km v letošnjem letu. Glede na tek na Kraškem maratonu in kasnejše treninge sem vseeno ostal na polovični razdalji. En krog okoli Ljubljane.

Bilo je lepo. Zelo lepo. Vreme je obetalo ne glede na rahlo rosenje zjutraj. Rekordno število udeležencev je prav tako zagotavljalo dogodek z veliko začetnico. Število tekačev, ki so se pripravljali pa se je iz dneva v dan povečevalo na poteh okoli Ljubljane že kakšnih 14 dni pred samim dogodkom.

Ker pa ne morem mimo zunanjega izvajanja pa sem večkrat razmišljal, kdaj bom kupil lasten čip za merjenje časa na tekih, kolesarskih maratonih in podobnih dogodkih. Kdaj se splača? Pravzaprav sploh nisem nikoli razmišljal o tem ali se finančno izplača, ker je strošek "začasnega" čipa nekaj Evrov. In glede na mojo udeležbo na dogodkih dvakrat do trikrat na leto je to brez smisla. Bolj mi je zanimivo, kako se na določenih področjih sploh ne sprašujemo ali naj zadevo izpeljemo znotraj organizacije ali naj prepustimo zadevo zunanjemu, specializiranemu ponudniku storitev. Pa naj si bo zagotavljanje varnosti udeležencev na maratonu, zagotavljanje merjenja časa tekačev in drugo.

Kakorkoli, nekaj mi mora švigati v tisti uri in 49 minut, ko sem tekel. Run Forrest run. Je bil eden izmed napisov, ki so vzpodbujali tekače. Pa otroci, ki so bili presrečni, da si jim dal "petko" ob trasi. Ne vem, kdo je komu dal več. Meni je pomagalo.

petek, 30. september 2011

Predobri smo

To sem slišal nazadnje od stranke. Pa nismo dobili posla, da ne bo pomote. In tudi nismo šli "s topom na vrabca".

Za storitve zunanjega izvajanja upravljanja z IT je čedalje več povpraševanja. Seveda pa je še veliko nerazumevanja, da je upravljanje več kot vzdrževanje. To ni "zavarovalna polica" ampak navadno dnevno delo s partnerjem, ki preda v upravljanje svoj IT. Od storitvenega centra, ki imajo zagotovo dnevne stike do proaktivnega nadzora storitev, saj je prednost ravno v tem, da IT storitve delujejo znotraj definiranega časovnega okna optimalno.

Imeli smo celo primer, ko smo v polno obremenjenem obdobju še zagotavljali razpoložljivost storitev, ki je bila pogodbeno definirana, v času manjše obremenitve pa je sistem seveda deloval veliko "predobro". Občutek uporabnikov je bil negativen, saj so opazili slabšo odzivnost v obremenjenem obdobju ne glede na dejstvo, da je to bilo dovolj dobro in celo pogodbeno dogovorjeno. V takšnih primerih je možnost seveda zmanjšanje prepustnosti tudi takrat, ko za to ni druge potrebe kot le uporabniška izkušnja. Lahko pa ob rednih merjenjih zadovoljstva uporabnikov to upoštevamo in s pravilno zastavljenimi anketami pridobimo vseeno relevantne podatke.

Kakorkoli. Biti predober, idealen, najboljši ni vedno najbolje. Težko je priti na vrh, a ko si enkrat na njem, je še težje ostati. Mi se bomo trudili ostati na vrhu naše strateške usmeritve saj še vedno trdimo, da vsak naj dela tisto, kar dela najbolje.

Se vidimo na našem letnem dogodku o zunanjem izvajanju naslednji teden!

ponedeljek, 19. september 2011

SLA ali obljuba

Service Level Agreement. Fino. Dogovorjen nivo storitve.

Mi je kolegica poslala povezavo (http://gigaom.com/cloud/dump-the-sla-service-expectations-matter-more/) na članek o tem. Lepo! Kar iz njega razberem, me spominja na vsakodnevne nakupe. Namreč danes lahko dobimo opremo ali storitve različnih cenovnih razredov. Najcenejše za smešno nizko ceno, a kvaliteta je temu primerna. To sem ugotovil na letošnjem dopustu, ko je mama kupila mizo s stoli po smešno nizki ceni. Lahko celo vrne v primeru nezadovoljstva. A kaj, ko tega ljudje navadno ne počnemo. Tako imamo opremo, ki razpada dobesedno v rokah.

V čem se razlikuje ponudba? Ne v tem, da lahko vrnemo opremo ali zamenjamo dobavitelja storitev. To ni naravno. Razlika je v osnovni ponudbi, ki transparentno pove, kaj dobimo. Tako je tudi v primeru IKT storitev. Danes obstaja ponudba, ki je tako imenovana best offer in ponudba, kjer je pogodbeno definirana kvaliteta. Tudi pogodbeno definirana kvaliteta ne pomeni, da je super. Pomeni le to, da je ponudnik v primeru nedoseganja pogodbenega nivoja pripravljen finančno odgovarjati za to. Tudi to ni dovolj dobro za vse odjemalce. Marsikdo ne potrebuje ponudnika, ki si odračuna kazen za nedoseganje nivoja kvalitete ampak pričakuje ... kvaliteto. Da ne pade! Kvaliteta namreč.

Všeč mi je, da obstaja na trgu ponudba, ki nudi tako storitve, ki so best effort kot ponudba, kjer definiraš zahtevano zanesljivost delovanja. Naslednji korak so uporabniki, ki bodo morali znati definirati, kaj jim je pomembno za zagotavljanje ostalih storitev vezanih na ponudbo. Ta napor nas še vse skupaj čaka.

Veselim se, ko končno imamo stranke, ki ločijo ponudbe med seboj brez prodajnega argumentiranja. Stranke so že ozaveščene, manj so morda še tisti, ki so odgovorni za proračun, ki vidijo le del celote in ne celotno sliko. Zato še vedno trdim, da delamo z dobrimi strankami. Tiste, ki zaradi stiske iščejo rešitve v zunanjem izvajanju, se slej kot prej izkaže, da nobena ponudba ne ustreza njihovim ciljem.

ponedeljek, 01. avgust 2011

Redni letni poslovni zajtrk na temo zunanjega izvajanja storitev IKT

Jeseni, konec septembra, ponovno planiramo dopoldanski dogodek kot poslovni zajtrk na temo zunanjega izvajanja IKT storitev. Obravnavali bomo tematiko tako gostovanja, XaaS, zunanjega izvajanja upravljanja ...

Da pa bo dogodek skupen, vas že vnaprej vabim k posredovanju vprašanj, predlogov tem, ki jih želite obravnavati in ostalih predlogov.

Sicer pa nameravamo izpostaviti temi varovanja osebnih podatkov in diferenciaciji globalnih ter lokalnih ponudnikov zunanje izvajanjih storitev. Ob tem bomo predstavili izvedene projekte, razloge za sodelovanje in upravljanje s tveganji.

Vabljeni k sodelovanju. Predloge in predprijave lahko pošljete na zunanje.izvajanje@avtenta.si.

petek, 15. julij 2011

Ah, ti odnosi

Včasih se sprašujem, koliko IT-ja ali bolje IKT-ja v podjetjih sploh potrebujemo? Glede na to, da sem prodajalec je odgovor jasen. Čim več.
No, ampak resnično. Kaj vse potrebujemo v organizacijah za naše delo. Kar hočem sprovocirati so poslovne potrebe. Vse preveč se "poslovne" potrebe določajo v IT oddelkih in ne nujno pri osebah, ki so zadolženi za poslovanje. Ponudniki IKT storitev zato nimamo nič lažjega dela. Kvečjemu je to recept za premnoge projekte tega področja, ki niso uspeli.

Ko pa razmišljam, zakaj je temu tako, mi pride na misel zanimiv graf g. Braneta Grubana, ki kaže razvoj v odvisnosti od časa in sicer tehnologije ter človeškega razvoja (boljši odnosi). Prepad med obema se v relativnem kratkem času povečuje. Kako ga premoščamo pa je že drugo vprašanje.




Zagotovo je potrebno obvladovati prepad z vodenjem in organizacijo ter organizacijsko kulturo. Vrednote se spreminjajo. V preteklosti je že delo samo pomenilo vrednoto. Organizacijski model je tako temeljil na delegiranju ciljev in kontroli. Danes je svoboda in s tem samostojnost ter pooblastilo za odgovornost osnova organizacijske kulture.

Kakorkoli menim, da vse prevečkrat implementiramo določene sisteme zaradi njih samih in ne zaradi poslovnih potreb. Odnosi in ostali človeški faktorji postajajo ob vse večji implementaciji tehnologije vse pomembnejši in prav je, da se tudi vodje izobrazijo za nove modele upravljanja.

četrtek, 30. junij 2011

Dostopnost podatkov v oblaku

V bistvu je delni odgovor na komentar prispevka Vsi ustvarjamo računalništvo (v) oblaku.

Odgovorim naj z nedavno objavljenim prispevkom Microsoft admits Patriot Act can access EU-based cloud data na ZDNetu, kjer opisujejo eno izmed storitev in kako je ali ni poskrbljeno za to, kje se nahajajo podatki.

Ravno iz takšnih razlogov menim, da bomo regionalni, lokalni ponudniki oblačnih storitev imeli svojo prisotnejšo vlogo, saj bomo lažje in hitreje izpolnili zahtevam regionalne oz. lokalne zakonodaje. Primer je ravno storitev siHramba.eu, ki je akreditirana hramba elektronskih dokumentov skladna s slovensko zakonodajo. Ne glede na naše članstvo v Evropsku uniji zakonodaje še niso harmonizirane in zato moramo spoštovati lokalno zakonodajo.

Seveda vse storitve ne zapadejo v stroge zakonske okvirje. Recimo hramba osebnih podatkov pa je že lahko podvržena strogim pravilom, ki jo zagotovo lažje zagotavlja lokalni ponudnik oblaka.

Je pa res, da s tem oblak še ne doseže svojega poslanstva, kjer naj ne bi bilo pomembno, kje se lokacije IT nahajajo. Ampak, a oblak nad Zgornjo Kungoto vpliva na vreme v Portorožu? Je lokalen, a ne?

sreda, 15. junij 2011

Konference

So v bistvu čisto dobri dogodki. Zahtevajo pa veliko priprav, vložka. Nisem prepričan, da se tega zavedajo vsi sodelujoči. Mislim tudi udeležence.

V tujini so konference drago plačljive. Pri nas kar težko dobimo več kot 100 udeležencev s strani zainteresirancev, ki niso ponudniki. Pa da ne bo pomote. Različni ponudniki so na konferencah dobrodošli. Imamo priložnost na enem mestu predstaviti svoje poglede, potencialne stranke pa dobiti zelo koristne informacije. Glede na dogodke v tujini pogrešam le več interakcije občinstva. Poslušalstva. Premalo je vprašanj, dvomov, morda izzivov. To je seveda subjektivna ocena, a zdi se mi, da so konference odlična priložnost, da se na podiju soočimo vsi.

Kakorkoli. Za nami je IDC outsourcing konferenca. Slišal sem veliko novega, imel sem priložnost povedati kar želim, skratka zadovoljen sem.

Kadar se udeležim konference, se ustrezno pripravim. Ne glede na vlogo. Želim vam, da tovrstne dogodke izkoristite.

Še moja predstavitev:

sobota, 21. maj 2011

Vsi ustvarjamo (v) računalništvo v oblaku

To je trditev. Naj jo utemeljim.

Namesto da bi kupil program za izdelavo spletnih strani za pisanje in objavo tega članka uporabljam storitev bloga. In celo brezplačna je. Ker pa poleg teksta želim objaviti še različne multimedijske vsebine, kot so video ali fotografije imam na voljo spet nekaj brezplačnih načinov.

Video enostavno lahko prenesem iz druge storitve v oblaku in sicer iz YouTube. Ta mi je posebej pri srcu:


Ali pa fotografije iz oblačne storitve Flickr. Všeč mi je naš slogan ob lansiranju outsourcing storitev par let nazaj:

večerna zabava, koktejli z Avtento

Pravzaprav mi storitev Flickr omogoča samodejno nalaganje fotografij, katere kategorije označim in tako  lahko dopolnjujem svoj blog.

Če mi kvaliteta fotografije ni všeč, lahko spet z oblačno storitvijo Phixr fotografijo korigiram in jo nato uporabim.

S ponovno brezplačno storitvijo Last.fm lahko spremljam, kaj poslušajo bralci mojega bloga ali pa ostali spremljajo, kaj jaz poslušam.

Moji bralci se lahko na nove objave naročite. Spet obstaja več načinov. Od spremljanja do prejemanja v RSS načinu, kjer vas celo opomni o novi objavi. Spet oblaki! Zanimivo je, da za pisanje tega bloga nisem kupil nobene programske opreme. Vse preko spletnega vmesnika. Ne uporabljam takorekoč nikakšno procesorsko moč, hrambene kapacitete. Vse brezplačno.

In to je programiranje. No ja, ne čisto programiranje neposredno ampak ustvarjanje vsebine in nekateri s tem celo služijo. Legalno. Z reklamnimi sporočili na blogerskih straneh npr. Sam pa uporabljam spet brezplačno analitično orodje za spremljanje aktivnosti na mojih straneh. Brezplačno.

Na desni strani bloga so naložene vsebine, ki sem jih pripravil s pomočjo brezplačne storitve Issuu in omogoča enostavno branje pdf dokumentov. Vsaka o omenjenih storitev je za nekaj specializirana. Blogger za pisanje in objavljanje blogov, YouTube za video vsebine, Flickr za fotografije, Issuu za objavljanje, Google Analitics kot analitično orodje in še bi lahko naštevali.

Seveda je tovrstno delo v obalku in soustvarjanje računalništva v oblaku še v začetni fazi. Ampak predstavljajte si, ko bodo storitve še močnejše in bomo na podoben način kot lego kocke sestavljali baze, aplikacije v naš IT sistem. Poglejte primer Yahoo-ja.

Se strinjate?

Povzeto po The Big Switch Nicholas Carr-a.

torek, 26. april 2011

The Big Switch

Je naslov knjige Nicholas Carr-a. Avtorja Does IT Matter? Trdi, da bomo doživeli enak razvoj v računalništvu kot pred več kot sto leti pri elektriki.

Še pred letom 1900 so tovarne, ki so videle prednosti v električnih strojih, imele svoje lastne generatorje elektrike. Enosmerni tok gospoda Edisona. In čisto logičen je bil razvoj, ko ga gledamo z distance. Še celo podobne izzive so imeli s človeško delovno silo, ki so jo nadomestili s stroji.

Z inovacijo parne turbine Charles Parsona in izmeničnega toka Nikole Tesla se je lahko razmišljalo o tem, da bi proizvajali elektriko za več porabnikov na enem mestu in z ekonomijo obsega dosegali nižje cene. Gospodu Edisonu to seveda ni bilo všeč in je izvajal prave marketinške kampanije proti poslovnim prijemom Samuela Insulla, ki je verjel v izmenični tok in elektrarne za več odjemalcev.

Kar me impresionira je inovativnost, ki nam je danes kar primanjkuje. Ne samo nove tehnologije, temveč tudi novi poslovni modeli. Tudi sam verjamem, da gre računalništvo v podobni smeri kot oskrba z elektriko. Saj smo konec koncev že vsi uporabniki vsaj ene izmed storitev, ki ni vezana na naš lasten računalnik ampak na npr. banko (spletno bančništvo), ponudnika storitev e-pošte ... Pa ni toliko težava v ponudnikih storitev računalništva ampak bolj v smelih načrtih odjemalcev, ki so preveč konzervativni in ne izkoristijo potenciala ekonomije v obsegu za storitve, ki niso ključne. Ponudniki IT storitev pa si moramo zato izmišljati nove marketinške prijeme in skovanke kot je računalništvo v oblaku, dasiravno je vse to že videno ne samo na drugih področjih, kot je električna energija temveč tudi v že v branži IT.

četrtek, 14. april 2011

Strategija. Takšna in drugačna. Tudi izhodna.

Strategija je dolgoročen načrt dejanj za dosego določenega cilja ali ciljev.

Tudi zunanje izvajanje storitev je lahko strategija za dosego poslovnih ciljev. A, to je le del. Potrebna je tudi tako imenovana izhodna strategija. In ta je bistvena pri sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci. Tiste potencialne stranke, ki želijo proučiti možnost izdvajanja storitev v zunanje izvajanje, se praviloma osredotočijo na izhodno strategijo. Kaj, če ponudnik preneha z delovanjem? Kaj, če želijo preiti na drugega ponudnika? Kaj, če želijo vzpostaviti lastne storitve? To so za nas kot ponudnika dobra vprašanja.

Danes je še preveč razširjeno mnenje, da je prehod iz enega "oblaka" na drugega praktično nemogoč. Sam se s tem ne strinjam. Morda pričakujemo od prehoda preveč. Poglejmo samo prehod iz npr. mobilnega telefona enega proizvajalca na drugega. Vsi proizvajalci ponujajo določeno programsko opremo, katere namen je ravno to, saj si s tem širijo potencialne nove uporabnike. Je pa res, da s tem olajšajo prehod svojih odjemalcev h konkurenci. A, vseeno nam prehod ne uspe vedno tako, kot si želimo. Prav tako je z ostalo programsko opremo, bazami podatkov idr. Menim, da je to pogojeno s spremembami in personalizacijo opreme našim potrebam. Vedno se nekaj "podre" in ne deluje. Vedno moramo poseči in "ročno" urediti zadeve. Sam nima več kontaktnih podatkov v telefonskem aparatu, ampak na Exchange strežniku in ne glede na aparat, ki seveda mora podpirati tovrsten sistem, imam možnost sinhronizirati podatke o kontaktih.

Ravno tako je v računalništvu v oblaku. Namen aplikacij v oblaku je, da jih uborablja čimveč uporabnikov in zato ne sme biti preveč sprememb aplikacije. Možnost personifikacije je načeloma omejena. Bolj, ko je omejena, lažje je narediti prenos na drug oblak. Če pa ima vsako podjetje v javnem oblaku možnost globokih sprememb, to pomeni težji prehod.

Torej sam sem prepričan, da imajo podjetja, ki preidejo na zunanje izvajanje IKT storitev, veliko večjo možnost prehoda k drugemu ponudniku. Potrjujem tudi s tem, da prvi prehod na zunanjega izvajalca zahteva več prilagajanja, saj je potrebna določena mera standardizacija okolja, a ko preidemo na zunanje izvajanje imamo takorekoč enako možnost menjave izvajalca kot operaterja mobilne ali fiksne telefonije. Tudi z ohranitvijo številčnega oz. naslovnega prostora.

ponedeljek, 11. april 2011

Sistemska integracija. Zunanje izvajanje. Računalništvo v oblaku. Izobraževanje. To smo mi! Avtenta.si (oglasno sporočilo priloge P&D časnika Delo, 11.4.2011)

Razvoj računalništva v oblakih je hiter, saj globalni ponudniki IT storitev želijo vezati uporabnike na svoje tehnologije. Razumljivo. Aplikacije v oblaku so sicer lahko globalno dosegljive, a težava nastane, kako zagotavljati dostopnost. Aplikacije v oblaku že danes delujejo brez izpada, saj je relativno enostavno postaviti sisteme na takšen način. Kaj pa je s povezljivostjo? In mobilnostjo? Kakšna je potem vloga regionalnih ponudnikov?

Avtenta.si razume računalništvo v oblaku kot najem infrastrukture in programske opreme, pasovne širine oziroma povezljivosti pod dogovorjenimi storitvenimi pogoji. Ponujene morajo biti z znano razpoložljivostjo in varnostjo. Vse te komponente morajo omogočati dnevno prilagajanje potrebam uporabnikov. Del računalništva v oblaku sta tako celovit dogovor o nivoju storitve,skalabilnost in plačilo storitve po porabi. Obvladovanje povezljivosti zagotovimo znotraj Skupine Telekom Slovenije, kot ponudnika fiksne in mobilne povezljivosti, kar je ključna prednost pred ostalimi ponudniki računalništva v oblaku.

Stranke že nekaj časa ne dvomijo o varnosti podatkov. Večje tveganje vidijo v stabilnosti ponudnika in zmožnost nudenja celovitega dogovora nivoja storitve tudi na segmentu povezljivosti. Seveda je odločitev za zunanje izvajanje še vedno težka, saj je na trgu kar nekaj cenejših storitev, ki so tudi bolj tvegane in ne ponujajo celovitega dogovora. Zato je na strani ponudnikov, da tovrstna tveganja čim bolj nepristransko skupaj s strankami ocenimo in ustrezno ovrednotimo. Tako velik del aktivnosti posvečamo internemu izobraževanju in izobraževanju strank.

Globalni ponudniki storitev v oblaku težijo k temu, da so storitve čim bolj univerzalne, brez možnosti večjih sprememb. S tem dosegajo ekonomijo obsega. Zato imamo regionalni ponudniki računalništva v oblaku prednost ravno v prilagodljivosti storitev na obstoječe sisteme pri strankah. Pri tem so izrednega pomena znanja sistemske integracije in storitve, ki jih lahko integriramo.

Pri prenosu celotnega IKT sistema strank v zunanje izvajanje, je sistemska integracija v kombinaciji s storitvami v oblaku izrednega pomena. S tem pri uporabnikih ohranimo tiste sisteme, ki zadovoljujejo poslovne potrebe in jih dopolnjujemo s storitvami računalništva v oblaku. S tem pridobita stranka in zunanji izvajalec. Stranka lahko kadarkoli brez večjih težav zamenja ponudnika posamezne storitve v oblaku, zunanji izvajalec pa si poenostavi upravljanje in je lahko zato bolj konkurenčen.

Avtenta.si zagotavlja IKT storitve po vaši meri. Pri tem pa je ključno medsebojno zaupanje in partnersko sodelovanje.

sobota, 12. marec 2011

Računalništvo v oblaku

Pa sem jo našel. Definicijo namreč. Ni čisto moja. Je zloženka več definicij in ni me sram. Glavno da razumem. Takole gre:

Računalništvo v oblaku razumem kot najem infrastrukture in programske opreme, pasovne širine oziroma povezljivosti pod dogovorjenimi storitvenimi pogoji. Ponujene morajo biti s kar največjo razpoložljivostjo in varnostjo. Vse te komponente morajo omogočati dnevno prilagajanje potrebam strank. Del računalništva v oblaku sta celovit dogovor o nivoju storitve (end-2-end service level agreement) in plačilo storitve po porabi.

torek, 01. marec 2011

Prihajajo rent-a-menedžerji

V Financah je bila objavljena najpodjetniška ideja rent-a-menedžer. Super!

Zanimivo v članku mi je, da se g. Kot ne vidi kot svetovalec podjetjem, saj svetovalci ne prevzemajo odgovornosti za rezultate. S tem se ravno ne bi strinjal, razen v primerih, ko so svetovalne pogodbe napisane tako vsebinsko slabo, da se dejansko ne upoštevajo rezultati v plačilu. Seveda dopuščam možnost, da je mišljena druge vrste odgovornosti ne le plačilo. V tem primeru pa tudi najem menedžerja ne more biti bistveno bolje. Odgovarja lahko le z (ne)plačilom.

Pa da ne bo pomote. Meni je ideja všeč! Zelo. Zakaj? Ker smo preveč zaplankani in posebej manjša podjetja ali podjetja, ki potrebujejo zagon določenega projekta, vzpostavitev določene poslovne funkcije, potrebujejo strokovnjaka za določen čas. V primeru podjetnika, ki nudi rent-a-strokovnjaka je možnost dobre pogodbe lahko boljša, kot interna sistemizacija. Določijo se konkretni cilji, brez odpravnin, kot pravi in nadomestila za odsotnosti.

V aprilu prične podjetje ponujati svoje storitve, menedžerje. Želim videti njihovo ponudbo, saj zaenkrat ne vidim razlike med svetovalno pogodbo in rent-a-menedžerjem. Zagotovo pa bodo lepo predstavljene prednosti tovrstnega poslovnega modela. Srečno!

ponedeljek, 14. februar 2011

Oblaki z dodano poslovno vrednostjo (oglasno sporočilo priloge Dela P&D, ponedeljek 14.2.2011)

Pridobitne organizacije se ukvarjajo s poslovanjem. Poenostavljeno gledano je njihova osnovna naloga skrb za pozitiven poslovni izid. Obstaja več različnih načinov, kako priti do pozitivnega poslovnega izida. Avtenta.si, kot član Skupine Telekom Slovenije ponuja storitve, ki pozitivno vplivajo na poslovni izid naših strank in partnerjev. Izzivalno trditev lahko preprosto razložimo, resničnost pa je odvisna od odprtega sprejemanja argumentov.

Za lažje razumevanje se najprej spustimo na realna tla. Iz oblakov. Avtenta.si že šesto leto zagotavlja zunanje izvajanje storitev IT – gostovanje, upravljanje IT-storitev, izvajanje celotnih poslovnih procesov. Ponujamo storitve, ki imajo vse značilnosti storitev računalništva v oblaku, obstaja pa nekaj razlik, ki našim partnerjem omogoča dodano poslovno vrednost.

Storitve računalništva v oblaku zagotavljajo organizacije, za katere ni nujno, da poznamo njihove lokacije – teh je lahko več, IT-viri pa se dodeljujejo dinamično. Avtenta.si zagotavlja storitve IT, ki imajo enako definicijo, le znanega je več. Storitve je treba tudi dostaviti uporabniku, kar v Skupini Telekom zagotavljamo preko fiksnih in brezžičnih tehnologij. Ponujamo skalabilne, prilagojene IT-usmerjene procese, ki jih izvajamo v realnem času in ponujamo strankam kot storitve preko povezljivosti z dogovorjenim nivojem. Ne osredotočamo se na izvajanje infrastrukturnih aktivnosti, ki so del poslovnega procesa, temveč na celoten poslovni proces, ki partnerjem zagotavlja merljivo in jasno definirano storitev ter plačilo po porabi. Zagotavljamo storitve poslovnega informacijskega sistema z vsemi pripadajočimi podprocesi - od potrebne infrastrukture, zagotavljanja elektronskega toka dokumentov, sporočanja do varnostnega kopiranja in akreditirane hrambe elektronskih dokumentov. Storitve zagotavljamo na način, ki se prilagaja trenutnim potrebam partnerjev tako z večanjem kot manjšanjem potrebnih virov v določenem trenutku. Partnerjem se tako ni več treba ukvarjati z definiranjem okolja IT, temveč le s poslovnimi potrebami. Da smo lahko ponudniki poslovnih storitev, smo s partnerji ocenili pozitiven poslovni vpliv na skupni ekonomski učinek. Upoštevamo trenutne stroške IT, trenutne in prihodnje koristi, ter vsa tveganja, ki jih v danem trenutku zaznamo.

Globalno in lokalno


Globalni ponudniki računalništva v oblaku ponujajo storitve, ki so namenjene širšemu krogu uporabnikov, kjer ni potrebne prilagodljivosti - lahko le večajo ali manjšajo število uporabnikov. Prilagodljivost nam sicer zmanjšuje ekonomijo obsega pri ponudbi storitev, zato pa svojim partnerjem omogočamo poslovne procese, ki so vezani na določeno poslovno okolje. Globalni ponudnik ne more ponuditi izračunov plač ali vodenja kadrovskega procesa, saj to zahteva poznavanje in prilagoditev na lokalno zakonodajo. Globalni ponudniki prav tako ne omogočajo večpartnerskega sodelovanja v posameznem procesu. Še večji izziv nam predstavljajo storitve, ki se v celoti izvajajo na lokacijah, kjer ponudniki nimajo vpliva na dogovorjeno raven kakovosti povezljivosti.

Avtenta.si v Skupini Telekom Slovenije zagotavlja storitveno usmerjene procese z jasno definiranimi pričakovanji preko pogodb o dogovorjeni ravni storitev (ang. Service Level Agreement). Pri tem je pomembna prednost Skupine Telekom za partnerje dejstvo, da lahko zagotovimo dogovorjeno raven kakovosti tudi na področju povezljivosti, ki je ključni element zagotavljanja storitev. Povezljivost zagotavljamo preko različnih tehnologij (fiksnih ali brezžičnih), pri čemer izvajamo celovito dogovorjeno raven storitev. Skalabilnost in prilagodljivost storitev dosegamo s tehnologijami, ki so namenjene večji ekonomiji obsega in so sicer težje dostopne posameznim uporabnikom. Deljenost posameznih virov IT omogoča prilagajanje trenutnim potrebam po virih IT za zagotavljanje izvajanja storitev v realnem času. Temu sledi plačilo po porabi, kjer partner poleg osnovne poslovne vrednosti pridobi še vpogled v svoj način izvajanja osnovne dejavnosti in možnosti izboljšav.

Pri izvajanju tovrstnih storitev so procesi in ljudje ključnega pomena, zato je partnerjem na voljo podpora, ki je primerno usposobljena in lokalno usmerjena. Tako lahko razmišljamo globalno ter hkrati delujemo lokalno. Za doseganje dogovorjenih ravni storitev je ključnega pomena varnost, zato vse storitve izvajamo v varnih prostorih, ki so podvrženi strogemu fizičnemu in elektronskemu nadzoru ter regulativi. Ostala ekonomska negativna tveganja odpravljamo s finančno stabilnostjo ponudnika s strateško celovito storitveno usmeritvijo.

Pomagamo pri strateškem odločanju


Izvajanje storitev zunaj organizacije je strateška odločitev, ki jo mora sprejeti vodstvo podjetja. Pri tem je treba upoštevati različne možnosti za doseganje poslovnih ciljev, ki lahko bistveno odstopajo od klasičnega razmišljanja. Usposobljeni svetovalci s poslovnimi znanji v Avtenti.si zagotavljamo podporo pred nakupom, saj je pri tovrstnih nakupih storitev potreben celovit pogled na poslovanje partnerja s poznavanjem poslovnega procesa.

Partner lahko pri izvajanju storitev računalništva v oblaku sodeluje z različnimi izvajalci ali ponudniki. Za nadzor in izvajanje storitev sta izrednega pomena celovito vodenje in integracija v poslovne procese, kjer izkoriščamo naše sposobnosti vzpostavitve ekosistema več partnerjev izvajalcev storitev, ki zagotavljajo nemoten prehod med različnimi poslovnimi procesi. Tako odpravimo tveganje odvisnosti od enega partnerja in s tem zagotovimo konkurenčnost ponudnikov ob hkratni specializaciji posameznega ponudnika za svoj segment.

Malo domišljije in drznosti

Storitve računalništva v oblaku bodo tam, dokler vi, partnerji ne posežete po njih. Pri tem ni potrebno nič drugega, kot malo domišljije in drznosti, saj lahko iz oblaka preprosto sestopimo kadarkoli in iz kakršnegakoli razloga. Pred nekaj leti je internet z oblaki ponudil do takrat neslutene možnosti razvoja. V poslovnem okolju so to marsikje ocenili kot potovanje v neznano. Danes je drugače. Storitve računalništva v oblaku so tukaj in zdaj. Uporabljamo jih v zasebne in poslovne namene, na lokalni, nacionalni, regionalni in globalni ravni.

Današnje »oblačne« razmere postavljajo v središče uporabnika, ki neposredno vpliva na nadaljnji razvoj, zato vas vabimo, da nam sporočite svoja mnenja, pomisleke in seveda povpraševanja preko našega spletnega mesta http://www.avtenta.si/si/zunanje_izvajanje/.

torek, 25. januar 2011

Sramežljiv tip človeka ali uporabniška podpora preko spletnega pogovora

No ja, saj ni tako hudo. V bistvu le ne vem, kako naj naslovim prispevek. Želim pa deliti izkušnjo podpore. IT podpore. In to ne naše interne oz. te, ki jo nudimo našim strankam. To preizkusite sami :)

Kot navadno, zvečer prčkam po čarunalniku in dobim nov izziv od žene. Če lahko odprem dostop do interneta na čarunalniku od "ta malih". Ma ja, ni problema. Še "ta mali" mi ves pameten pravi, da se ati samo na ruter (ang. usmerjevalnik) priklopi, vtipka naslov, vpiše geslo in "zbije rule".

No in se začne. Najprej z Macbook-om in preko znanega naslova v Safari-ju in ne gre. Da sem teslo pozabil geslo! To pa se meni ne more zgoditi. Poleg glave imam še vsaj tri programe za hranjenje gesel in me tako ziritira, da se le odločim pogledati. Sem vedel, da vem! Ni se mi pa dalo na PC in preko posebnega programa, ki naj bi navadnim smrtnikom olajšal administracijo sicer bolj zapletenih naprav.

Zakaj prodajamo zapletene naprave in zraven dodamo programsko opremo, ki vse sama naredi, nič ne dovoli in še celo opozarja, da je super, če kupiš PRO različico? Tega ne razumem najbolje. Ampak gremo naprej. Ker nimam navodil pri roki, grem na spletno stran proizvajalca in najdem lepo urejeno stran, kjer me vabi na "Downloads", "FAQ", "Support" in "Chat". Hmmm. A, ni to lahko vse pod neke vrste "support"?

Da ne bom iskal po faqih in ostalo se odločim, da preizkusim "Chat". Me vpraša za ime, priimek, naslov e-pošte, iz katere države sem (sem izbral Slovaško, ker Slovenije ni na seznamu) in celo za telefon. Buča kot sem, vse priznam iz prve. In se preko spletnega klepeta "oglasi" Vinnie. Pa poskušava telovadit od tega ali imam delujoč dostop do spleta, katero verzijo Explorerja imam (k' ne ve, da na Macu obstaja Safari), serijske številke usmerjevalnika ... In se nisem spomnil imena programa, ki se mi je "zložil" na Windows-ih. In se mu po nekaj časa zahvalil za pomoč in da bom že jutri nadaljeval, ko bom PC-a pr'žgal. Leg ga vraga, zazvoni telefon. +44... Kaj pa je to? Se oglasim in lej ga Vinnie-a. Vljudno vpraša, če moti in če je slučajo ta program ta in ta. Jp. Zadel. Kakorkoli, želel je zaključiti incident in ga je profesionalno oddelal, jaz pa povadil angleščino in doma izpadel prav učeno, kako jaz omogočam dostop do interneta kar globalno!!

Kar hočem povedati je to, da rad preizkušam uporabniško podporo. In to še ni bilo vse. Čez uro ali dve dobim e-pošto z najinim transkriptom pogovora in da v primeru nadaljnjih težav lahko sporočim referenčno številko, kar bo pohitrilo postopek, saj bo strokovnjak imel vso zgodovino.

Noro! Meni je všeč. Za usmerjevalnik, ki v maloprodaji stane 40 € takšen proces podpore.

Za storitve, ki jih nudimo imamo organizirano uporabniško podporo. Rad jo koristim in zanima me vaša izkušnja. Dobimo kar nekaj odziva, a ljudje so bolj redkobesedni. Le kaj je dobro in kaj ni. Predlogov je manj. Žal.

Aja. Dostop do interneta nisem uredil. Je žena datoteke presnela kar na USB disk. Sem zagodrnjal, da je to tako in tako bolj varno :)

ponedeljek, 10. januar 2011

Pojdem na Štajersko (Ljubice tri)

Gremo na Štajersko,
gledat, kaj delajo,
gledat, kaj delajo
ljubice tri.

Prva je kuhar'ca,
druga je kelnar'ca
tretja je Ijubica
moj'ga srca.

K prvi bom hodil jest,
k drugi bom hodil pit,
k tretji bom hodil
svoj srček hladit.

Prva mi jesti da,
druga mi piti da,
tretja me v kamrico
svojo pelja.

V Outsourcing centru je zanimiv članek o trendu v zunanjem izvajanju IKT (http://www.outsourcing-center.com/2009-10-why-shell-created-an-ecosystem-of-three-suppliers-when-it-outsourced-its-it-infrastructure-article-37440.html). Shell je izdvojil IKT v zunanje izvajanje a ne le enemu partnerju temveč kar trem. AT&T, EDS in HP ter T-Systems. Že res, da jaz vidim štiri, a kakorkoli. Zanimivih je kar nekaj poudarkov. Namreč vse dobre stvari zunanjega izvajanja so se že izkazale.

IT Shell-a je priznal, da ne more več slediti poslovnim zahtevam organizacije. Celo priznali so, da je SLA slab. Vse to so zahtevali od zunanjih partnerjev. Zanimivo. Ko se pogovarjam z našimi vodji informatike vsi povrsti trdijo, da nudijo poslovnemu delu boljši SLA, kot ga potrebuje. Hm. Če bi bilo temu tako, potem preveč investiramo v IT ali pa so vodje preveč prepričani vase. No ja, obstaja še tretja možnost, kar menim, da je pogost pojav v Sloveniji in sicer, da IT vodje ne pozna dobro poslovnih zahtev in moč, ki jo ima s svojimi odločitvami na poslovne odločitve.

Prehod oz. spoznavanje stranke je bilo vsaj šest mesečno. Spet dobro. Ne glede na to, da se je izkazalo, da so partnerji podcenili kompleksnost sistema. V Sloveniji še marsikatero podjetje ne razume, da se prehod v zunanje izvajanje ne da izvesti čez noč. To je proces, ki zahteva pripravo obeh partnerjev, dobro analizo, obvladovanje tveganj, saj bosta partnerja "poročena". Tudi zakonske zveze večina ne sklene kar čez noč.

Big bang tranzicija zaposlenih v IT. Delodajalca je zamenjalo 3.500 IT strokovnjakov! Noro! Ampak pomemben se mi zdi način in sicer big bang, kar označujemo za hkratno. Pri nas bi vsi tranzicijsko obdobje razvlekli, da so ljudje v vmesnem položaju vsaj nekaj časa kar se ni izkazalo za dobro. Kot obliž iz rane. Potegneš, in je. Strokovnjaki so imeli pri "novem" delodajalcu veliko boljšo karierno pot. Tudi to je dejstvo, ki smo mu priča tudi pri nas.

Ampak trije?! Ma super je. Eden mora hlače nosit in to je EDS. Z njim imajo SLA pogodbo, kjer so OLA-e določene z ostalim. Tako imenovan ekosistem. To je danes popularna beseda, ki jo razumem samo tako, da so vsi člani primorani sodelovati in to z nasmeškom na ustih. Ampak očitno deluje. Dobro.

Ni šlo brez težav in čas odprave incidenta še ni na željeni ravni. Odkrito priznavajo, da je začetno obdobje težko. Prav je tako. Na ta način se lahko izboljšujejo. Saj, če človek meri, lahko tudi popravlja, a ne? Iz 24-48 urnega reševanja incidenta želijo doseči rešitve v 2-4 urah. Samo toliko, da veste, ker se pri nas pojavljajo zahteve tudi po rešitvi v eni uri! To pa zato, ker ne poznajo vse stranke svojih procesov in potem je vse nujno.

IT se ukvarja s strateškimi izzivi in ne več z administracijo. To se mi zdi bistvo IT-ja. Ukvarjati se s pravimi stvarmi. Namreč vse preveč je vodij IT-ja, ki se ukvarjajo z administracijo ali tehniko, manj pa s strateškimi izzivi, ki zahtevajo drugačna, dopolnilna in predvsem poslovna znanja.

Penali. Zagotovo so pogodbeni penali zanimivi. Še bolj zanimivo pa se mi zdi stimuliranje partnerjev za dobro opravljene storitve z novimi posli. Zelo dobro!

V našem podjetju imamo vse tovrstne izkušnje. Všeč mi je, ker lahko na primeru globalnega ponudnika vidimo, da ni potrebe po prevzemu enega partnerja v celoti. Strahovi zavirajo dobre odločitve. In strahov v slovenskih podjetjih je veliko preveč. Upam, da bomo vsi bolj odprti do konkurenčnih poslovnih modelov kmalu, saj izgubljamo konkurenčnost v svetovnem merilu.

nedelja, 02. januar 2011

Strast

No, pa smo. V novem letu. Želim vam predvsem veliko Strasti. Tega se ne da prenesti v zunanje izvajanje.

Sem razmišljaj o vseh željah, ki si jih v teh časih izrekamo. Zdravje, vse kar si sam želiš, ljubezni, miru ... Hecno. Pa saj to drži, samo smešno mi je, ko nama z ženo zaželijo veliko ljubezni. Kot, da se nimava rada. Več.

No, pa sem razmišljal, kaj si jaz še želim. Tekaške copate. Ja, to pa. In se spomnim, da se jutri tako in tako pričnejo razprodaje. Tako, da ne bom imel težave z Dedkom Mrazom. Ampak po te "želje" greš v športno trgovino in poskusiš, plačaš in greš. No ja, ženske bi poskusile več modelov, obiskale več trgovin, naredile dogodek iz tega. Mi moški, pa kot "lovci" ustrelimo v prvo in gremo z ulovom domov. Malce posplošujem. Ampak KAKŠEN DOLGČAS! A, ne? Kaj pa strast?!

Imam sicer možnost, da obiščem več trgovin, poskusim več modelov, pregledam kaj mi paše k ostali tekaški opremi in se šele nato odločim o nakupu. Bljak!

"strást  -í ž () 1. zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: strast je bila kriva vseh njegovih težav; ekspr. v to ga je gnala strast; prepustiti se, ekspr. predati se strasti; ekspr. streči strastem; obvladovati, zadrževati, ekspr. razvneti strast; neobvladana, skrita, uničujoča strast; ekspr. neobrzdana, slepa strast; strast po maščevanju / med vojno so se sprostile mnoge strasti / ekspr.: izbruh, naval strasti; biti suženj, igrača strasti / storiti kaj iz strasti 2. navadno s prilastkom zelo močna želja po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: strast se prebuja, raste; čutiti do koga veliko strast; gledal jo je brez strasti; ekspr. goreča, nepremagljiva, prava strast / ljubezenska, spolna, telesna strast / ekspr.: na poljube je odgovarjala s strastjo; predati se s strastjo strastno 3. navadno s prilastkom zelo močno hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: gobarska, lovska, zbiralska strast; strast do branja; strast za igranje kart; strast po oblikovanju / ekspr. ves čas so delali z zagrizeno strastjo // predmet takega hotenja, volje: gledališče je bilo njegova strast; edina njena strast je hrana ● ekspr. ta strast ga je kmalu dobila v oblast kmalu se ji z voljo, zavestjo ni mogel upirati; preg. strasti dobro služijo, a slabo gospodarijo."  Vir: SSKJ.

Meni je najbolj všeč del, kjer govori o tem, da je strast čustvo, težko obvladljivo z voljo.

Kakorkoli. Sem bil v preteklem letu deležen takšnih in drugačnih strasti. Fajn. Dober, dober. In žal odkril, da se nekateri tega "ne znajo iti". Menim, da bi marsikatero delovno mesto izgledalo čisto drugače, če bi zaposleni delali s strastjo. Za to pa smo odgovorni vsi. Od vodstva do informatorja na vhodu v podjetje.

Meni je lepo. Ne zamerim. Še več. Odprlo mi je nova spoznanja, kot pri videoigrci, ko odkriješ novo sobo v labirintu. Malce te je strah, a toplo pri srcu. Vesel sem. Še posebej zase. Kajti, ko se prepustiš strasti ...

Veliko Strasti Vam želim!