petek, 09. november 2012

Avtenta.now: Vse za posel. Zdaj!

Avtenta.now je relativno nov brand na slovenskem trgu, ki na enem mestu združuje najnujnejša poslovna orodja za vse tipe in vrste malih ali, po velikosti, srednjih podjetij.

Veste, da današnji podjetniki vse preveč časa porabijo za IT probleme, ki se sicer sploh ne dotikajo njihove osnovne dejavnosti. Z našimi storitvami želimo poskrbeti, da so poslovna IT orodja v resnici samo podpora poslovanju. Da so zanesljiva, varna, v slovenskem jeziku, dostopna od povsod, brez implementacije in plačljiva po porabi.

Avtenta.now združuje napredne in preverjene poslovne rešitve, ki so bile danes dosegljive, za precej višje cene, samo velikim podjetjem.

Vse, kar potrebujete za uspešno poslovanje, vam priskrbimo v najkrajšem možnem času. Na ta način se lahko vi osredotočite na svoj posel in tako prehitite svoje tekmece! Avtenta.now pa poskrbi za vaš IT brez skrbi.

torek, 28. avgust 2012

Od ideje do izvedbe

Statistični Urad RS je pred kratkim objavil demografijo podjetij v Sloveniji, kjer so uporabljeni podatki iz leta 2010. Pustimo ob strani dejstvo, da sta dve leti dolga doba za nove in mlade podjetnike. Številka me je presenetila. Novonastalih podjetij je bilo kar 15.325. Največ teh podjetij je spadalo v strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, in sicer 19,2 %, okoli 17 % podjetij je spadalo v dejavnost trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil in 14,5 % v dejavnost gradbeništvo*.

Slovenci smo očitno podjetniški narod. Temu glede na statistiko ni oporekati. Je pa res, da je po drugi strani v istem letu prenehalo delovati kar 11.231 podjetij*.

Vprašanje, ki se poraja, je, kje so bile dejanske težave, da je toliko podjetij propadlo? Ali ni bila prava ideja, ali je bila slaba izvedba? Na splošno pa se mi zdi, da se veliko malih podjetij:

a)      Premalo ukvarja s svojo organizacijo in doživi šok v primeru širitve, saj nima za to primernih poslovnih orodij
(Vprašajte malega uspešnega podjetnika, kje beleži svoje stranke, ali ve, komu je kaj in kdaj prodal, kakšni so plačilni roki… »Dokler ni krize, ni težav,« bo rekel, »vse imam v glavi.«)

b)       Preveč ukvarja z organizacijo in se premalo obrača na trg
(Podjetja, ki želijo najprej urediti sebe in se ukvarjajo s sekundarnimi dejavnostim, ki niso del njihove dejavnosti in zato zamujajo priložnosti na trgu.)

Seveda tudi situacija na trgu pripomore k marsikateremu poslovnemu šoku. Žal.

Bi se pa verjetno vsi strinjali, da bi bilo mnogokrat lažje, če bi kakšno poslovno odločitev lahko sprejeli tudi na podlagi analiz, ki jih omogočajo sodobna poslovna orodja. Če bi že od vsega začetka nekje strukturirano vodili svoje poslovanje, stranke, stroške in prihodke ter komunikacijo s strankami. Na začetku nekaj dodatnega dela z vpisovanjem dolgoročno pomeni zdravo, predvsem pa profesionalno poslovanje.

Morda bi sorazmerje dobrih idej in dobrih izvedb tako naraslo. Slovenija pa postala številka 1. v podjetniškem svetu...
 
(*Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4860)

torek, 05. junij 2012

"There is no such thing as a free lunch"

Nedolgo nazaj sem za potrebe naših roadshowov za storitve avtenta.now pripravljala prezentacijo. V želji, da v kratkem času nagovorim čim več uporabnikov in na jedernat način prepričam, zakaj ravno mi, smo z združenimi močmi iskali argumente za. Za nas.
V poplavi aplikacij, ki jih lahko uporabljamo za svojo delo, so mnogokrat najbolj zanimive tiste zastonjske. Ko nižamo stroške, klestimo povsod. Mar ne?

Vse lepo in prav. Pa ste pretehtali vse možnosti, dobro premislili, ali si zastonjskost v resnici lahko privoščite?

Kako ste obvarovali svoje podatke?
Komu zaupate svoje podatke o vaših najdragocenejših strankah, finančnem poslovanju?
Ali lahko podatke res izbrišete?
Ali jih lahko uvozite/ izvozite?
Kaj narediti, ko postanete preveliki za program?
Ne marate, da vas bombardirajo z reklamnimi sporočili?
Aplikacije ne morete prilagoditi svojim potrebam?
Kdo razpologa z vašimi podatki?
Kaj bom storil, če program čez noč ukinejo (saj je zastonj, ne?)?
Koga poklicati, ko ne razumem sprememb v programu?
Koga poklicati, ko program pač ne dela?
...

Verjamem, da ste kdaj v življenju že slišali za "nič ni zastonj". "There is no such thing as a free lunch". Danes nič stroškov, jutri težave.

Razmislite, ali si lahko dovolite toliko neodgovorjenih vprašanj.

sreda, 16. maj 2012

A veste, da bom res umrl?!

Ne morem verjet! Malce sem raziskoval po spletu o življenjskem ciklu storitev in naletim na blog, kjer mi avtor pravi, da bom tudi jaz umrl! No ja, poroka je že mimo, ločitev tudi, na zgodovino pa gledam zgolj iz učnega vidika. No ja.

Sem pa preko socialnih omrežij naletel na še en zanimiv zapis, ki tudi govori o življenjskem ciklu storitev. No ja, o spremembah na trgu. En izmed mnogih.

Kar želim izpostaviti je, kdaj se odločati za določeno storitev. Spomnim se mojih srednješolskih let in nato fakultete, ko sem prvič slišal za izraz lizing. Predvsem »avto na lizing«. Ja, takrat sem občudoval sošolce, ki so takoj prijeli za delo in niso nadaljevali izobraževanja na fakulteti. Gradili so hiše in imeli avto na lizing. Hrabri so! Ali pa ne pretirano modri. Tako sem vsaj misli, saj sem poslušal starše, ki niso ravno najemali kredite kar povprek.

Danes je drugače. Danes ni najbolj moder tisti, ki nekaj kupi z denarjem, kar mu ne prinaša dodane vrednosti. Bolje, da mu to omogoči npr. banka, denar pa naloži v nekaj, kar je bolj donosno ali v svojo osnovno dejavnost.

Ampak, kdaj se je »poslovni model« spremenil? Kdaj se nam ni več splačalo z gotovino po avto? Kdo je profitiral? Tisti, ki so že v zgodnji dobi lizinga koristili te storitve ali tisti, ki to danes izkoriščamo? Oboji. Če le svoja sredstva koristimo za bolj donosne aktivnosti. Se strinjate?

In kako je z računalništvom v oblaku? Z zunanjim izvajanjem IT? Kdaj je ali bo prešlo v tisto zrelo fazo, da se lahko organizacije in posamezniki prepustimo drugačnim poslovnim modelom? Včeraj. Danes. Bo tudi jutri. Vedno. Ne glede na to, v kakšni fazi življenjskega cikla so tovrstne storitve, moramo poznati prednosti in pasti trenutnih poslovnih modelov ter poznati partnerja. Poznavanje pomeni zaupanje, a ne? Oblaki se navadno razkadijo, a ne? Tudi ti se bodo. A, vedno pridejo novi. In niso nikoli čisto enaki.

Zato ne oklevajte. Imamo več dobrih ponudnikov. V Sloveniji imamo vsi dovolj majhne IT sisteme, gledano v svetovnem merilu, da smo primerni za zunanje izvajanje storitev. Včasih smo morda le premalo drzni in ne znamo dovolj dobro definirati kazalce uspešnosti. To je čisto normalno. Smo pa organizacije, ki to znamo in celo ponujamo.

Preizkusite nas!

ponedeljek, 07. maj 2012

Na manj ne smemo pristati

Mislim, da je minilo že vsaj 15 let (ali kakšno več), ko sem ponosna osnovnošolka domov, v kuverti, "prinesla" svoj prvi e-mail naslov. Tistega, @guest.arnes.si. In potem težila očiju, da mi je vse nastavil. Joj, kakšno veselje, ko sem dobila svoj prvi mail! Na pol ure sem preverjala svoj račun in pritiskala na gumbek, ki mi je pobiral pošto iz nabiralnika.

In potem komaj čakala, da pridem po šoli domov, da preverim, ali se je kdo spomnil name. 

Kmalu za tem se je pojavila zastonj pošta, do katere sem lahko dostopala s katerega koli računalnika. Dobimo email.si, yahoo, hotmail, gmail...

Z novimi telefoni, ki jim pravimo, da so tudi pametni, pa kar naenkrat postanemo dosegljivi povsod.

Pred kratkim sem dobila iPad. Super zadevica. Igračka. Ampak brez vsebine. Dokler nisem vsebine dodala. Sinhronizacija, mapiranje, (deljeni) koledarji... Poslovna pošta deluje brezhibno. Shranim si še dostope do nekaterih aplikacij v oblaku, ki jih uporabljam vsakodnevno (BC Social, CRM, LinkedIn, Facebook...). Ko sem dodala svoji novi igrački vse potrebne podatke, je kar naenkrat postala poslovna naprava.

Danes do svojega (službenega) maila lahko dostopam od povsod. Z vseh naprav, ki jih imam. Ker vidim in vem, kaj vse omogoča nova tehnologija, ne bi več pristala na manj.  Tudi posel ni kompromis. Ampak, to že veste, ne?


(Mimogrede, se kdaj vprašate, kaj se je zgodilo z vašimi podatki z naslova @email.si? Bi si res dovolili, da vaši podatki s (poslovnega) maila kar "izginejo"?)

ponedeljek, 16. april 2012

Iz megle v oblak

"Družboslovci mešate meglo", je, sem skoraj prepričana, eden izmed top  izrekov, ki jih slišimo. Ja, tudi jaz sem ena izmed njih.  Od tistih. Družboslovcev. Tistih, ki bojda nimajo pojma o tehniki, RAMih, CPUjih, strežnikih in nosijo fensi pametne telefone zato, da so pač... Fensi?

In potem se nekaj let nazaj zgodi, da ena taka duša (torej, jaz) stopi na posvečena tla računalništva. In se zaljubi v OBLAK. Vremenska napoved se je spremenila. Megla se je vzdignila, ostali so oblaki. No, en, če sem natančna. Ta, ki ga delamo na Avtenti. In smo ga celo lepo imenovali. Avtenta.now.

Oblak je nekaj, kar v resnici razumem. Verjamem, da je v njem prihodnost. Ker ga je enostavno razumeti tudi brez diplome iz informatike in računalništva. Ker govori o vsebini, nagovarja potrebe in je tam zato, da se lahko ljudje ukvarjajo s stvarmi, ki so njihova primarna dejavnost. Najameš, uporabljaš, plačaš le tisto, kar potrebuješ, in ko ne potrebuješ nečesa več, ne ostajajo sledi prenagljenih nakupov in uštetih poslovnih načrtov.

Posel je tekma. Ta jezik razumemo vsi. In zakaj ne bi tekli brez bremen in okov informacijske tehnologije? Le klik daleč so danes poslovne rešitve. Naučiti se moramo le definirati, kaj želimo. Definirati, kaj nam bo pomagalo teči hitreje. In če se bomo zmotili, bomo zamenjali. Ker lahko izbiramo, kot teniske v trgovini. Kar tako. Ker lahko. Ker to oblak omogoča.

Nina

sreda, 21. marec 2012

(Ne)primerljivost ponudb

Pravilo dobre prodaje je, da pripravimo neprimerljive ponudbe. Morda se to sliši zavajujoče, a namen je lahko čisto drug.

Ob lansiranju novih produktov, storitev, skratka nove ponudbe, moramo le to ovrednotiti. S tem takoj postane neprimerljiva. Vsaj za določen čas. Nato kot kupci iščemo primerjave, saj na ta način vrednostno primerjamo produkt ali storitev. Nisem prepričan, da je to dober način. Poglejmo samo privatne nakupe. Ko si zaželim npr. nov "gadget", že v osnovi vem, kaj želim posedovati. V bistvu ne glede na ceno. Ker točno vem, kako bom zadevo uporabljal, kako bo "moja". Seveda zaradi mojega racia preverim cene, primerjam, a ocenim tudi "vrednost", ki mi jo bo ta, specifični gadget predstavljal.

Ob nakupih rešitev, sistemov, storitev v poslovnih okoljih, si želimo olajšati odločitev z razpisi oz. povpraševanji, ki zahtevajo določeno specifikacijo, katero pričakujemo, da bomo ponudbe lahko med seboj primerjali. Menim, da to res olajša del odločevalskega procesa, a nikakor ne moremo biti prepričani, da smo dosegli osnovni namen pridobivanja ponudb. Kaj, če določen ponudnik lahko doseže poslovni namen na čisto drugačen način? Kaj, če lahko ponudi boljšo rešitev, kot predvideva povpraševanje? Enostavno je izločen. S tem uničujemo kreativnost in ne dopuščamo inovativne ponudbe.

Pred časom smo prejeli povpraševanje, ki je tretje v zadnjih dveh letih za isti namen. Zadnje povpraševanje je sicer napisano veliko bolj podrobno, bolj jasno, a hkrati bolj omejujoče. Lepo se vidi, da se je naročnik naučil iz prejšnjih dveh zbiranj ponudb in tako izdelal zadnje povpraševanje veliko bolj smiselno. A, s tem so omejili kreativne ponudbe. Škoda.

In še čisto enostaven primer, ki se v zadnjem času veliko pojavlja. Ko podjetje zamenjuje strežnik, napiše zahteve, ki bodo predvidoma zadovoljile potrebe za npr. tri leta. Pridobi ponudbe za nakup in preveri tudi najem strežnika. Ampak kaj primerja? Nakup opreme, ki je predimenzionirana v določenem, začetnem trenutku, morda poddimenzionirana ob koncu življenjske dobe, brez upoštevanja stroškov vzdrževanja, porabe elektrike, hlajenja ... z najemom strežnika enakih specifikacij. To ne gre. Ponudbi sta neprimerljivi. In prav je tako. Odločitev na osnovi primerjanja cen v takšnem primeru ni modra. Oceniti je potrebno vrednost, ki nam jo npr. strežnik predstavlja. Verjetno nam prinaša vrednost delovanje sistema na strežniku. Ali pa vrednost, ki jo izračunamo v primeru izpada delovanja takšnega sistema.

Kakorkoli. Predlagam, da dobro razmislite, kakšno povpraševanje posredujete ponudnikom. Ali dovoljuje različne ponudbe? Inovativne ponudbe? Naj vam ponudniki ponudijo rešitev, za katero menijo, da najbolje izpolni vaše poslovne zahteve.

nedelja, 12. februar 2012

Kaj pozna 12 letnik?

Moj sin. Je toliko star. In ima rad Coca Colo, McDonalds, Snickers že malo manj. Cockto? Ma ne. Jo je poznal, a jo hitro pozabil. Smoki? Ja. Ampak ne tako kot želi proizvajalec. Smoki je za njega flips. Če ga pošljem kupiti smoki, kupi flips druge znamke, ne glede na to, da je Smoki le eden.

Kaj hočem povedati? Če nekaj ljudje ne poznamo, je manjša verjetnost nakupa. Coca Cola venomer nagovarja naslednje generacije, zato me sin čudno gleda, ko mu razložim, da je to "naša" pijača. To je njegova pijača, mi razloži. Reklame za Snickers že nagovarjajo malce starejše. Zato se sin ne identificira z njimi. On ne pozna Joan Collins, ki je na zadnji reklami. Zato je ne "šteka". Cockto, pijačo naše mladosti so nekaj let nazaj oživili in spet je postala naša. Celo pijača mojega sina. Za kakšno leto. Nato je skupaj z izginotjem reklame potonilia v pozabo. Je ne naroča več. Ker ni več v njegovem fokusu. Coca Cola pa vedno.

Danes je v preobilici ponudbe potrebno veliko, da smo potrošnikova prva izbira. Tudi v družbi Avtenta.si se trudimo biti prva izbira strankam. V zadnjih šestih letih smo postali prepoznavni na segmentu gostovanih IT storitev in outsourcinga. Koliko posvečati marketingu je večna dilema. Tudi mi se ukvarjamo z blagovnimi znamkami in upravljanju le teh. Obvladovanje le teh je draga zadeva, še posebej za storitve, kjer združujemo ne le lastne storitve temveč tudi storitve naših partnerjev.

Da bodo kupovali naše storitve novi uporabniki, jim moramo le te približati. Mi delamo na tem, delajte tudi vi!

torek, 31. januar 2012

Umiranje e-pošte ali poslovna socialna omrežja

Danes smo lahko na Poslovnih krivuljah Vala 202 poslušali strokovnjaka, ki sta v IT poslu takorekoč že vse življenje. Pravzaprav je IT njuno življenje. Nimata delovnega časa, saj sta "on line" takorekoč 24 ur na dan.

Postavila sta tezo, da bo e-pošta za poslovne namene izumrla v naslednjih 20 letih. Zanimiva teza. Previden bi bil vsaj v napovedi časa. Kakorkoli, sodelovanje kot način dela ostaja. Še več. Čedalje pomembnejše je. In e-pošta je dejansko individualna storitev. Ni namenjena skupinskemu delu. Za to obstajajo druge vrste orodij že danes. Ki pa so tako namenska, da jih uporabljajo ozko specializirane skupine.

Smo pa v obdobju socialnih omrežij. Twiter, Linkedin, Facebook, Dropbox ... Sam jih preizkušam nekaj, uporabljam manj, razumem pa njihov pomen. S poslovnimi socialnimi omrežji pa lahko dejansko sodelujemo na način, kjer je delitev informacij enostavna in bližje rodovom, ki so že danes zaposleni oz. vključeni v poslovno okolje. Tako tudi pri nas v podjetju storitev uporabljamo, ne glede na to, da še nismo v celoti prešli v način dela, ki prinaša veliko prednosti. Kar moramo še narediti je odločitev o ukinitvi sistemov, ki jih nadomešča nov način komunikacije, sodelovanja, informiranja. S tem bomo vsi prešli na nestrukturiran način razmišljanja, kar nam je bližje.

Da pa podkrepim današnjo tezo, si preberite članek enega največjega IT ponudnika storitev v Evropi Atos, ki je objavljen v The telegraph.

Zakaj ne bi bili Slovenci bolj drzni in ne bi poskusili nove načine dela med prvimi? Našo majhnost lahko izkoristimo za agilnost. Poskusite storitev BusinessConnect Social že danes. Zanimajo nas vaše izkušnje in predvsem se veselimo sodelovanja v poslovnem socialnem omrežju.