sobota, 16. januar 2010

Outsourcing kot sprememba miselnosti

Outsourcing, zunanje izvajanje ali kakorkoli pač imenujemo storitve, ki jih ne “proizvajamo” v lastni organizaciji.

Vsako uspešno podjetje mora imeti cilj in začrtano pot do uspeha. Enačimo lahko pot ladje, kjer moramo vedeti, kam želimo priti in pot. S tem lahko merimo odmike od želene smeri in tako ustrezno popravljamo smer. Še posebej v zadnjem času so v podjetjih v ospredju kupci oziroma stranke. Teorija ni nova, saj je kupec že od nekdaj »kralj«. Gre bolj za to, da nam orodja omogočajo večjo fleksibilnost delovanja in s tem tudi merjenje učinkov, kar je osnova za korekture.

Za večino sprememb je najbolj pomembna sprememba miselnosti in tako ostajamo ljudje kritičen člen pri uspešnosti uvajanja sprememb. Ne glede na teorijo, primere dobrih praks, orodja, metode je sprememba miselnosti najtežji del naloge. Miselnost najlažje spremenimo, če smo v drugačno prisiljeni ali pa motivirani.

V sedanjem času je organiziranje in odločanje v organizaciji bistvenega pomena za uspešnost podjetja, ki je lahko bodisi profitno ali pa neprofitno. Za obe vrsti velja, da moramo delati prave stvari na pravi način.

Toda kako to vemo? Zagotovo z merjenjem, saj le kar merimo, lahko analiziramo. Še posebej v času finančne krize se hitro vprašamo, ali delamo prave stvari na pravi način. V tradicionalni, funkcijski organiziranosti se vse preveč posvečamo ciljem, ki so povezani s funkcijsko omejitvijo in manj s poslanstvom in strategijo celotnega podjetja. Še vedno premalo gledamo, kaj je tisto, kar stranki pomeni toliko, da ne gre k našemu konkurentu in da se zadovoljstvo celo povečuje.

Že vrsto let prodajna šolanja vzpodbujajo prodajalce k temu, da poznajo svoje odjemalce, stranke in trenutno je moderno poznati celo stranke naših strank. Žal pa se prevečkrat dogaja, da naslednji delovni dan prehitro pozabimo na to in se posvečamo doseganju ciljev, ki nam jih postavijo nadrejeni, ki pa so vsaj za prodajalce večinoma samo finančni (prihodek, razlika v ceni). Pri doseganju le-teh pa prodajalcu kratkoročno ni pomembno, na kakšen način bo to dosegel in kdo v organizaciji mu pri tem lahko pomaga. V primerih, kjer ciljev ne more doseči samostojno, temveč v sodelovanju z ostalimi kolegi v podjetju, že govorimo o sodelovanju in za to lahko hitro »narišemo« proces ne glede na to, kje se kdo funkcijsko nahaja.

Zunanje izvajanje storitev je razširjena oblika sodelovanja dveh ali več partnerjev. Gre za povezavo pravnih subjektov, ki sta med seboj odvisna za svoje osnovno delovanje. Tako poznamo finančno zunanje izvajanje storitev (banke …), varovanje otrok (vrtci …) idr.

Zaradi večanja kompleksnosti in stroškov informacijsko komunikacijskih (v nadaljevanju IKT) storitev se podjetja odločajo tudi za zunanje izvajanje tovrstnih sistemov oz. storitev. Seveda pri tem obstajajo določena tveganja, ki jih v procesu odločanja moramo upoštevati pri vseh partnerjih. Enostavne metode za odločitev ni, ampak je potrebno upoštevati različne dejavnike. Zato je potrebna obravnava vsakega primera posebej, razen za storitve, ki so infrastrukturnega značaja in ne posegajo v spremembo osnovnega procesa. Koncept trženja pravi, da je cilj vsakega podjetja zadovoljstvo uporabnikov. To se odraža v uspešnosti poslovanja podjetja, kar pomeni doseganje dobička v dolgoročnem obdobju (Kotler, 1996).

Zunanje izvajanje na področju storitev IKT je znano že iz preteklosti. Poznamo vsaj dve obdobji, kjer se je zunanje izvajanje predstavljalo kot naslednji poslovni model. Vendar pa poslovni model ni nikoli dosegel takšnih razsežnosti kot na področjih izven IKT. Razlogi so bili in so še danes različni. Še posebej v času ekonomske negotovosti in s tem poudarku na nižanju stroškov, tudi analitična podjetja opažajo trend večje rasti zunanjega izvajanja storitev IKT (Gartner, 2009; www.gartner.com).

Zaradi zahteve po prilagojenih tržnih poteh in s tem spremembe vloge prodajnega osebja za dosego kupcev se prodaja ne spreminja le s časom, ampak je prav tako odvisna od več faktorjev. V primeru ponudnika, ki nudi rešitve in storitve IKT, je nujna diferenciacija tržnih poti in podpore le-teh. Za stranko vrednost ne postane več tehnologija, ampak je vrednost v načinu prilagajanja partnerja za procese in vire za izvrševanje nalog (Outsourcing Institute, 2005). Pri tem pa je potrebno zavedanje o tem, katere poslovne procese sploh dajemo v zunanje izvajanje. Poslovne procese v podjetjih lahko med drugim delimo na: osnovne poslovne procese, kritične neosnovne procese in na nekritične neosnovne procese (Gottschalk, Sealther, 2006).

Ni komentarjev:

Objava komentarja