Globalni lokalni outsourcing?

21. 5. 2010 je v časniku Delo na strani 5 objavil kot gostujoče pero mnenje z naslovom Grški nauk za svetovno gospodarstvo g. Dani Rodrik, profesor politične ekonomije na John F. Kennedy School of Government Harvardove univerze.

Govori o politični trilemi svetovnega gospodarstva. Da so gospodarska globalizacija, politična demokracija in nacionalna država nezdružljive. Vsaj ne vse hkrati. S tem se globoko strinjam. Še več. Verjamem, da smo vsaj v Evropi z zadnjim modelom združene Evrope zašli na stranpot. Namreč Združene države Amerike se po modelu zelo razlikujejo od Evropske unije (EU). V EU ne moremo vplivati na nacionalne fiskalne politike ali pa posamezne centralne banke, ne moremo vplivati na to, kam se denar steka, po drugi strani pa smo uporabniki iste valute. Torej socialni transferji so rešeni na državni ravni in ne na skupni. Že res, da imamo smernice ampak vsaj 15 let že poslušamo o kršitvah posameznih držav in o tem, da moramo biti vendarle razumljivo zahtevni do kršenja smernic. To ne gre. In to je primer Grčije pokazal. Zato ne presenečajo polemike o pomoči, saj si jo prejemniki in dajalci drugače razlagamo.

Gledam reklame in pred leti smo tudi v Sloveniji lahko zasledili bolj ali manj usmerjene kampanije za nakup naših, slovenskih izdelkov. Podobno je na Hrvaškem, le da sem tam zasledil veliko več objav. Pa saj so čisto simpatične. Agencije se potrudijo in naredijo zanimive kampanije in prav dobro zaslužijo. Ampak, a nismo ravno zato šli v Evropsko unijo, da imamo skupni in večji trg? A, ni nastala Evropska unija iz EGS? vsaj mislim, da se je tako imenovala. Ideja je bila združiti moči na evropskem prostoru in postati gospodarska velesila kot ZDA in ostali?! Torej čim manj ovir v medsebojnem trgovanju, ukinitvi carin znotraj meja in izkoriščanju sinergij posameznih držav članic?! Potrošniki smo to čutili z večjo ponudbo na trgu, kar še zdaleč ne pomeni boljšo, a večja je vendarle. Hkrati pa potrošniki financiramo kampanije, ki dvigajo zavest o kupovanju lokalnih dobrin?! Kajti lokalne dobrine imajo preverjeno kvaliteto, sledljivost ... Mar na skupnem evropskem trgu tega ni? Prodajali bi na širšem trgu, kupovali pa na lokalnem. Dvolično.

Meni je EU všeč. Z motorjem se zapelješ iz države v državo, srečaš različne ljudi, se ne obremenjuješ z nacionalnimi valutami in še bi lahko našteval. Je sicer dobro prečkati Italijansko Švicarsko mejo in podoživeti kepo v želodcu, čeprav nimam nič za prijavit. Moja otroka tega ne razumeta.

Zunanje izvajanje del se je pričelo v obdobju, ko ljudje nismo več sami zadostili svojim potrebam, ampak smo pričeli z blagovno menjavo. Kot samostojna bitja smo se začeli združevati in specializirati za posamezno področje, specializacija pa pomeni delitev dela.

Naslednji pritisk na zunanje izvajanje so izvajale bogatejše države z izkoriščanjem cenejšega kadra manj razvitih držav.

Zgodovino zunanjega izvajanja lahko sledimo po različnih obdobjih in po različnih sektorjih. Prvi val se je pričel v obdobju industrijske revolucije, kjer so podjetja zaradi gospodarske krize intenzivno iskala konkurenčne prednosti. Te so našla v zunanjem izvajanju na področju znotraj meja držav, kjer so sedeži podjetij. Naslednji val je izkoriščanje zunanjih izvajalcev za izdelovanje ameriških jader ladjevja in platnenih streh kočij iz Škotske. Škotska tekstilna industrija pa je kupovala surovine v Indiji. Kot tretji val pa se je v 70. letih 20. stoletja razmahnilo zunanje izvajanje na procesiranje plačilnih nalogov, nadaljevalo pa z računovodstvom, procesiranjem plačil, procesiranjem teksta in klicnih centrov. Zanimivo je prav zunanje izvajanje računovodske funkcije, saj je tipičen primer, ki je danes dobro sprejet ne glede na občutljivost področja, ki ga pokriva. V tem obdobju so še vedno obstajale omejitve glede lokacije zunanjega izvajalca, ki je morala biti v isti državi.

Z odpravo omejitve lokacije je zunanje izvajanje skupaj z razvojem informacijske komunikacijske tehnologije in interneta postalo orodje z večjim vplivom na razvoj globalne ekonomije.

Danes praktično ni aktivnosti, ki je ne bi mogli izdvojiti. Ampak dogaja se zanimiv paradoks. Globalni ponudniki storitev zunanjega izvajanja kot partnerje najemajo ali sodelujejo z lokalnimi ponudniki. Saj veste. Podobno kot bančna okenca. Najprej jih ukinjajo in uvajajo bankomate, nato se ponovno želijo približati strankam in se lokalne poslovalnice ponovno ustanavljajo.

Danes tako lokalni ponudniki zunanjega izvajanja delujemo samostojno in sodelujemo v družbi večjih zunanjih izvajalcev. Stik z uporabnikom pač šteje. Globalizacija do neke mere šteje, še vedno pa mora biti vsaj za določene storitve lokalna podpora.