sreda, 02. junij 2010

Drzni in lepi

Sposojen naslov. Slovenija je lepa, ni pa drzna. Vsaj kar se tiče nekaterih dejanj. Smo dobri v posameznih športih, kjer so posamezniki odvisni od samega sebe, smo pa po mojem mnenju manj timski igralci.

Ampak zakaj gre? Danes se je odvijala IDC Outsourcing & Cloud Computing 2010 konferenca z naslovom Do večje učinkovitosti in manjših stroškov z novimi načini zagotavljanja IT storitev. Končno me je pozitivno presenetila udeležba. Pa ne zaradi časov, kjer so udeležbe na konferencah zelo omejene zaradi varčevanja stroškov. Bolj zaradi teme, ki na prvi pogled ni najbolj v prid IT strokovnjakom. Vsaj tako ima zunanje izvajanje pri nas prizvok. Negativen za njih. To je nekaj za finančnike in tiste, ki se gredo organiziranost in se ukvarjajo s procesi. Za takšno percepcijo smo sokrivi tudi ponudniki tovrstnih storitev. Kakorkoli. Udeleženih je bilo vsaj tretjina, ki niso neposredno v IKT oddelkih. Super! Pa čisto vseeno mi je, ali je razlog kriza, ki je v naših glavah vzbudila vsaj malo kritičnosti do tega, da se sprašujemo ali delamo prave stvari na pravi način.

Tudi nad predavanji sem bil presenečen. Pozitvino nad našim prispevkom in nad konkurenti. Menim, da smo v prednosti, ki jo moramo izkoristiti. Počutim se kot na tekmi. Ja. Zanimive so mi naslednji poudarki govorcev:

"Kriza nas sili, da boste izdvajali IKT storitve." Krize ni več. No ja, če sem natančem smo ravno včeraj tehnično spet v krizi. Ampak verjamem, da je to zaradi tega, ker sami v to verjamemo. Krize že zdavnaj ni več, mi pa še vedno čakamo, da mine, potem pa bomo že. Nak. To ne gre. Dokler bomo imeli v glavah, da je kriza in da je hudo in bomo po njej delali tako kot pred njo, tako dolgo ne bomo konkurenčni. Sploh se ne premaknemo iz mrtve točke. Ne zavedamo se, da se priložnost, da delamo stvari na drugačen način počasi izteka. Ker bo sicer tako naredila konkurenca.

"Novi trendi iz zahodnega sveta se pri nas uveljavijo po letu, dveh." Spet tipično naše. Pa kaj potem?! Ali moramo res na vse čakati, da se še mi nekaj spomnimo? Zakaj ne bi bili v več stvareh prvi? Kaj nam brani? Pa saj ne gre samo za zunanje izvajanje. Zunanje izvajanje je lahko le sredsvo za dosego poslovnih ciljev. Če je podjetju najvišji poslovni cilj izdvojitev IKT, potem je obsojeno na propad. Lahko je cilj usmeritev le na razvoj, trženje, proizvodnjo, le te cilje pa lahko hitreje, ekonomičneje doseže tudi z zunanjim izvajanjem IKT na primer. Nikakor pa ne sme biti glavni cilj zunanje izvajanje IKT. Premalo smo drzni. Ne upamo si razmišljati vizionarsko. Nekaj stopnic naprej. Raje se ukvarjamo z operativnimi nalogami, ki so otipljive, bližje, enostavneje. Tako ne bomo nikoli zmagovalci. Tudi tekač preko ovir si ne zada cilj optimalnega preskakovanja ovir. Njegov cilj je najhitreje prispeti v cilj. Seveda so operativne naloge preskakovanje ovir.

"Kalkulacija primerjave stroškov internega izvajanja in zunanjega izvajanja se ne izide. V praksi se izkaže, da je zunanje izvajanje dražje." S tem se nikakor ne strinjam! Pa saj to je osnovni postulat zunanjega izvajanja, mar ne? Če to drži, potem nečesa ne razumem. Namreč vsi vemo, da lahko številke prikažemo tako, da kažejo kot želimo. Pa naj si bo na strani ponudnika ali naročnika. Očitno jaz potem ne znam računati. In roko na srce sploh ne računam jaz. So za to bolj usposobljeni. Ni pa kalkulacija raketna znanost. Zato jo razumem. Zakaj potem takšne izjave? In to celo s strani ponudnikov zunanjega izvajanja?! Zame je odgovor zelo enostaven. Naj povem s primerom. Ko grem v trgovino (ja, jaz v družini nakupujem), grem navadno s spiskom stvari, ki jih potrebujem. Ampak vedno sem "pragmatičen" in kupim tudi artikle, ki niso na seznamu. Pa saj lahko hitro razložim, da sem jih pozabil uvrstiti na seznam. Razlog je drugje. Če nekaj želimo kupiti, bomo to storili ne glede na racionalnost. Vedno najdemo razloge, če jih potrebujemo. In tako je račun višji od "planiranega". Ne primerjamo jabolka z jabolkami. In ravno to se dogaja v fazi stroškovne analize zunanjega izvajanja. Ko analiziramo obstoječe stroške in kaj pričakujemo od zunanjega izvajanja, je vsaj v prvi iteraciji prepad ogromen. Zavedanje o dejanskih stroških, ki jih ima analiziranec danes, je lahko zelo nizko. Pa saj to ni nič nenavadano. Ampak dokler je organiziranost dela na drugačen način je tudi beleženje drugačno. Ali morda veste, koliko vas stane desno sprednje kolo na avtomobilu? Nas ne zanima, a ne? Dokler obravnavamo avtomobil strošek kot celota. Če je najet s storitvami servisiranja, nas ne zanima niti strošek servisa. Seveda dokler smo s celotnim paketom zadovoljni, a ne? Trdim torej, da smo zunanji izvajalci IKT storitev praviloma cenejši za isti nivo zagotavljanja storitev. Če nismo, je nekaj narobe z nami. Je pa res, da se včasih težko primerjamo s stranko, ki ji zadostuje osnovna storitev, ki je mi niti nimamo v ponudbi in zato ponudimo več za več. To pa je že druga tema.

Premalo smo drzni. Premalo podjetij izkorišča relativno poceni poslovno svetovanje v Sloveniji, da vsaj preveri v kakšni "kondiciji" je njihov IKT oddelek in ali se "splača" izdvojiti IKT ter v kakšni obliki. Z več priložnostmi bi se medsebojno naučili posla in lahko postali prvi. Prvi v Evropi, prvi v svetu. Ali ni Estonija prva glede e-javnih storitev?

Ni komentarjev:

Objavite komentar