Proizvajalec lego kock je na evropskem sodišču izgubil pravdo. Po novem lahko kocke, ki so po videzu podobne lego kockam, proizvaja kdor koli. Podjetja lahko zaščitijo logotipe, besede, dizajn in obliko embalaže, ne morejo pa zaščititi oblike samega izdelka, če je ta nujna, da se lahko izdelek uporablja v praksi, je presodilo evropsko sodišče.
Moj sin se še pri enajstih zelo rad igra s kockami. Ob gledanju igre me je prešinilo, da je prednost tovrstne igrače ravno to, da lahko končni izdelek prilagodi trenutnemu navdihu, potrebi in uporabi le tiste dele, ki jih v določenem trenutku potrebuje.
Ampak kar želim izpostaviti je naslednje. Veliko ponudnikov IKT storitev, gostovanja ponuja storitve, ki so takšne kot so. Stranka ne more pričakovati veliko prilagoditev. Ravno prilagodljiv model, ki ga v našem podjetju nudimo se mi zdi bistvena prednost. Kot lego kocke.
Svea iz Zagorja. Danes žal pod vodo. Vsi ponudniki IKT storitev zunanjega izvajanja bi podjetjem ponudila storitev DRC (ang. Disaster Recovery Center). Menim, da ni veliko podjetij, ki ima IKT storitve na takšnem nivoju, da DRC sploh lahko postavi. Bolj pomembno se mi zdi prenos posameznih IKT storitev v varen prostor, ki zagotavlja sam po sebi delovanje 24/7. Kot lego kocke. Podjetje kot je danes Svea ima proizvodnjo, ki bo vsaj nekaj časa stala. Za takšno podjetje se mi zdi najpomembnejše nemoteno poslovanje. Za to pa je potreben IKT sistem. V primeru, da bi poslovni sistem, e-pošta in ostale storitve delovale v takšnem varnem okolju, lahko podjetje upravlja s poslovnimi transakcijami, prodajo, terjatvami, naročili seveda ob spremenjenih dobavnih rokih. Žal je danes trg neizprosen in si podjetja ne morejo več privoščiti krajše odsotnosti s trga. Če je omogočeno vsaj poslovanje brez trenutne proizvodnje, lahko podjetje deluje naprej.
Prednost slovenskih ponudnikov IKT storitev zunanjega izvajanja se mi zdi ravno v tej "lego" prilagodljivosti. Globalni ponudniki že zaradi ekonomije obsega si tega ne morejo privoščiti in jim ni niti potrebno.
Tako bomo še vedno zagovarjali našo lego ponudbo za izgradnjo trdnega IKT sistema, lego gradu.
nedelja, 19. september 2010
sreda, 8. september 2010
Zakaj morajo managerji poznati zunanje izvajanje IKT storitev?
Zunanje izvajanje storitev je razširjena oblika sodelovanja dveh ali več partnerjev. Gre za povezavo pravnih subjektov, ki sta med seboj odvisna za svoje osnovno delovanje. Tako se zunanje izvajanje storitev ukvarja s poslovnimi izzivi in ne s tehnologijami.
Vsako uspešno podjetje mora imeti cilj in začrtano pot do uspeha. Enačimo lahko s potjo ladje, kjer moramo vedeti, kam želimo priti in pot. S tem lahko merimo odmike od želene smeri in tako ustrezno popravljamo smer.
Zaradi večanja kompleksnosti in stroškov informacijsko komunikacijskih (v nadaljevanju IKT) storitev se podjetja odločajo tudi za zunanje izvajanje tovrstnih sistemov oz. storitev. Seveda pri tem obstajajo določena tveganja, ki jih v procesu odločanja moramo upoštevati pri vseh partnerjih. Enostavne metode za odločitev ni, ampak je potrebno upoštevati različne dejavnike. Zato v Avtenti.si obravnavamo vsak primer posebej, razen za storitve, ki so infrastrukturnega značaja in ne posegajo v spremembo osnovnih procesov.
Zunanje izvajanje IKT storitev prehaja iz tehnološkega nivoja (ang. Information Tecgnology Outsourcing - ITO) na zunanje izvajanje poslovnih procesov (ang. Business Process Outsourcing - BPO) in v zunanje izvajanje celotnih procesov znanja (ang. Knowledge Process Outsourcing - KPO). S tem se tudi odločanje seli iz tehnološkega na vodstveni nivo.
IKT sistemi so postali kritični dejavnik uspešnosti poslovanja in tako posledice izpada delovanja naraščajo s kompleksnostjo sistemov. Z zunanjim izvajanjem zmanjšamo vpliv izpadov in s tem kompleksnost sistemov. Osredotočimo se na proces in storitev, zunanji izvajalec pa na tehnologijo zagotavljanja storitve. Vendar pa je IKT premalokrat ključna točka na dnevnih redih vodstev podjetij. Poleg obvladovanja stroškov, odnosov z lastniki in učinkovitostjo izvajanja obstoječih aktivnosti bi morala vodstva redno obravnavati poslovne izzive IKT sistemov za doseganje konkurenčnih prednosti. IKT kot generator stroškov mora preiti v vlogo dodajanja vrednosti. Investicije v IKT pa mora vodstvo obravnavati enako kot ostale investicije s pričakovano povrnitvijo investicije. Vrednost IKT mora biti merjena z oprijemljivimi ključnimi indikatorji delovanja. Le dobro definirane in uravnotežene koristi bodo uvrstile zunanje izvajanje IKT na dnevni red vodstev podjetij. S tem se bo zanimanje za zunanje izvajanje zagotovo povečalo.
Zunanje izvajanje storitev vpliva tudi na stroškovno učinkovitost. S prerazporeditvijo stroškov lahko podjetja preidejo na učinkovit poslovni model z nizkimi fiksnimi stroški na račun povečanja obratovalnih stroškov. To je še posebej pomembno za okolja, kjer je potrebna hitra prilagodljivost spremembam in za organizacije, ki rastejo.
Kako vemo ali smo z zunanjem izvajanjem pridobili? Zagotovo z merjenjem, saj le kar merimo, lahko analiziramo. V tradicionalni, funkcijski organiziranosti se vse preveč posvečamo ciljem, ki so povezani s funkcijsko omejitvijo in manj s poslanstvom in strategijo podjetja. Še vedno premalo gledamo, kaj je tisto, kar stranki pomeni toliko, da ne gre k našemu konkurentu in da se zadovoljstvo celo povečuje. Zato v Avtenti.si že v fazi analize pred prehodom na zunanje izvajanje upoštevamo kritične dejavnike uspešnega izvajanja IKT storitev, ki jih ovrednotimo skupaj s potencialnimi naročniki.
Ključni dejavniki uspeha, ki jih ovrednotimo in spremljamo v podjetju Avtenta.si z našimi partnerji:
Vsako uspešno podjetje mora imeti cilj in začrtano pot do uspeha. Enačimo lahko s potjo ladje, kjer moramo vedeti, kam želimo priti in pot. S tem lahko merimo odmike od želene smeri in tako ustrezno popravljamo smer.
Zaradi večanja kompleksnosti in stroškov informacijsko komunikacijskih (v nadaljevanju IKT) storitev se podjetja odločajo tudi za zunanje izvajanje tovrstnih sistemov oz. storitev. Seveda pri tem obstajajo določena tveganja, ki jih v procesu odločanja moramo upoštevati pri vseh partnerjih. Enostavne metode za odločitev ni, ampak je potrebno upoštevati različne dejavnike. Zato v Avtenti.si obravnavamo vsak primer posebej, razen za storitve, ki so infrastrukturnega značaja in ne posegajo v spremembo osnovnih procesov.
Zunanje izvajanje IKT storitev prehaja iz tehnološkega nivoja (ang. Information Tecgnology Outsourcing - ITO) na zunanje izvajanje poslovnih procesov (ang. Business Process Outsourcing - BPO) in v zunanje izvajanje celotnih procesov znanja (ang. Knowledge Process Outsourcing - KPO). S tem se tudi odločanje seli iz tehnološkega na vodstveni nivo.
IKT sistemi so postali kritični dejavnik uspešnosti poslovanja in tako posledice izpada delovanja naraščajo s kompleksnostjo sistemov. Z zunanjim izvajanjem zmanjšamo vpliv izpadov in s tem kompleksnost sistemov. Osredotočimo se na proces in storitev, zunanji izvajalec pa na tehnologijo zagotavljanja storitve. Vendar pa je IKT premalokrat ključna točka na dnevnih redih vodstev podjetij. Poleg obvladovanja stroškov, odnosov z lastniki in učinkovitostjo izvajanja obstoječih aktivnosti bi morala vodstva redno obravnavati poslovne izzive IKT sistemov za doseganje konkurenčnih prednosti. IKT kot generator stroškov mora preiti v vlogo dodajanja vrednosti. Investicije v IKT pa mora vodstvo obravnavati enako kot ostale investicije s pričakovano povrnitvijo investicije. Vrednost IKT mora biti merjena z oprijemljivimi ključnimi indikatorji delovanja. Le dobro definirane in uravnotežene koristi bodo uvrstile zunanje izvajanje IKT na dnevni red vodstev podjetij. S tem se bo zanimanje za zunanje izvajanje zagotovo povečalo.
Zunanje izvajanje storitev vpliva tudi na stroškovno učinkovitost. S prerazporeditvijo stroškov lahko podjetja preidejo na učinkovit poslovni model z nizkimi fiksnimi stroški na račun povečanja obratovalnih stroškov. To je še posebej pomembno za okolja, kjer je potrebna hitra prilagodljivost spremembam in za organizacije, ki rastejo.
Kako vemo ali smo z zunanjem izvajanjem pridobili? Zagotovo z merjenjem, saj le kar merimo, lahko analiziramo. V tradicionalni, funkcijski organiziranosti se vse preveč posvečamo ciljem, ki so povezani s funkcijsko omejitvijo in manj s poslanstvom in strategijo podjetja. Še vedno premalo gledamo, kaj je tisto, kar stranki pomeni toliko, da ne gre k našemu konkurentu in da se zadovoljstvo celo povečuje. Zato v Avtenti.si že v fazi analize pred prehodom na zunanje izvajanje upoštevamo kritične dejavnike uspešnega izvajanja IKT storitev, ki jih ovrednotimo skupaj s potencialnimi naročniki.
Ključni dejavniki uspeha, ki jih ovrednotimo in spremljamo v podjetju Avtenta.si z našimi partnerji:
- Razumevanje poslanstva in ciljev podjetja, strategija in plan podjetja
- Izbira ponudnika
- Podpora in vpletenost vodstva
- Upravljanje odnosov
- Storitve in obseg zunanjega izvajanja
- Pogodbeni odnos
- Komuniciranje
- Kadri
- Tehnološki dejavniki
- Finančna upravičenost
Za večino sprememb je najbolj pomembna sprememba miselnosti in tako ostajamo ljudje kritičen člen pri uspešnosti uvajanja sprememb. Ne glede na teorijo, primere dobrih praks, orodja, metode, je sprememba miselnosti najtežji del naloge. Miselnost najlažje spremenimo, če smo v drugačno prisiljeni ali pa motivirani.
Podjetje Avtenta.si namenja velik del investicij v poslovna znanja, razumevanje poslovnih modelov in vplivov izvajanja procesov na poslovanje podjetij. Osnovne dejavnosti prepuščamo našim strankam, mi pa se osredotočamo na učinkovito podporo poslovanju.
četrtek, 2. september 2010
Je res tako težko razmišljati drugače?
Albert Einstein je izjavil, da je domišljija pomembnejša od znanja. Menim, da ta rek premalo upoštevamo. Še posebej vodje moramo razmišljati o tem, da preigramo več možnosti za dosego določenega cilja. To še posebej velja za okolja, kjer je velika konkurenčnost ali okolja, kjer ni dovolj kritične mase za ustaljen način poslovanja.
Tema zunanjega izvajanja storitev je že oguljena fraza. Zgodovino zunanjega izvajanja lahko sledimo po različnih obdobjih in po različnih sektorjih. Nekateri označujejo kot prvi val zunanjega izvajanja v obdobju industrijske revolucije, kjer so podjetja zaradi gospodarske krize intenzivno iskala konkurenčne prednosti. Te so našla v zunanjem izvajanju. Spet drugi, da se je obdobje zunanjega izvajanja pričelo s postavitvijo teze, da naj podjetja izločijo v zunanje izvajanje vse procese, ki ne sodijo v osnovno, strateško dejavnost.
Kakorkoli, menim, da samo izdvojitev procesov ali storitev v zunanje izvajanje ni odgovor na izzive, ki se porajajo v času krize. Zagotovo je potrebna prilagodljivost na spremenjene razmere trga v kakršnikoli obliki.
Pred dnevi sem se udeležil svetovnega prvenstva v košarki. Istambul. 12 milijonsko mesto, kjer menjava (prodaja) temelji na pogajanjih brez znane izhodiščne cene. Kako obvladujejo prodajo knjigovodsko? Ali uporabljajo ERP proizvajalca A, B ali C? Verjetno ne razmišljam v pravi smeri. Kar me je vzpodbudilo k razmišljanju je dejstvo, da je trg enega mesta velik za šest Slovenij. Pravzaprav je večji, če štejem aktivno prebivalstvo. Ampak razmišljati moramo širše, a ne? Predstavniki generacije Y imajo precej drugačne vrednote in vzorce vodenja od starejših generacij. To je dobro. Drugačnost je dobrodošla. Ampak vse prevečkrat se srečujem z vzorci, ki so bodisi skladni s teorijo prodaje določenega trga ali pa z vzorci, ki jih poznamo iz našega okolja. In težko je prepričevati nekoga, ki ni odprt za nove ideje. Še posebej na področju zunanjega izvajanja IKT storitev se obnašamo zelo tradicionalno z vsem vedenjem o dobrih in slabih lastnostih, ki jih tovrstne storitve prinašajo.
Ponudniki tovrstnih storitev se imamo nalogo prodajo čim več tovrstnih storitev. Premalokrat se vprašamo ali je za posamezen tip podjetja zunanje izvajanje IKT sploh primeren kandidat. Najprej se pojavi vprašanje ali je storitev stroškovno bolj učinkovita. Poleg težave, da podjetja v veliki meri sploh ne vedo, kakšen je trenutni strošek izvajanja IKT storitev se (pre)redko srečujemo z vprašanjem ali je izločitev IKT storitev sploh primerna za naše podjetje. Ja, zunanje izvajanje nestrateških procesov mora biti strateška odločitev podjetja, ampak to ni dovolj. Potrebno je zavedanje, da izdvojitev procesov prinaša organizacijske spremembe, kulturne spremembe in konec koncev spremembo stroškov. V primerih, ko so IKT oddelki le stroškovni center, so pridobiti z izdvojitvijo manjšega pomena. Tako finance, kot tudi IKT oddelek morata biti poslovno naravnana, da imata možnost preigrati možnosti delovanja na različne načine.
Danes izvajajo zunanje izvajanje IKT storitev podjetja, ki so bolj ali manj tehnološko orientirana. Ne glede na velikost podjetja izhajajo iz tehnologije in optimizacijo izvajanja operacij na tehnologijah. Menim, da prodajno osebje skrbi za to, da predstavljajo prednosti zunanjega izvajanja s poslovnega razloga a vendarle so bazična znanja na tehnološkem nivoju. Uspešnejša bodo podjetja, ki bodo izhajala izključno iz poslovnih razlogov naročnika za izdvojitev določenih storitev. Danes so to svetovalna podjetja upravam. Tako se bodo na področju zunanjega izvajanja IKT storitev srečevala podjetja, ki izhajajo iz tehnološkega sveta in podjetja, ki izhajajo iz poslovnega svetovanja. Pri tem bodo potrebna znanja oziroma delovna mesta IKT arhitekta, ki bodo vez med poslovnim in IKT svetom. Saj v bistvu ne gre za nekaj, kar danes ne bi obstajalo, gre le za osredotočenost na področja, ki so danes le del aktivnosti, ki jih opravljajo posamezni strokovnjaki. Potrebno je zavedanje, da s kompleksnostjo IKT sistemov oziroma storitev prehajajo podjetja iz stanja kompleksnosti v stanje kaotičnosti. Modeli zrelosti IKT sistemov kažejo razvoj sistemov drugače, a realnost kaže, da je z rastjo povezano bolj kompleksno obvladovanje in nezmožnost strukturiranega prehoda iz nižje stopnje na višjo. Nadgradnje se praviloma končajo na določeni stopnji brez menjave infrastrukture. Infrastruktura, ki omogoča IKT storitve na določen poslovni model praviloma ne omogoča enostaven prehod na model plačila po porabi.
Vodje, ki si drznejo razmišljati drugače, izven utečenih poti, so podvrženi tveganim odločitvam. Ti sprejemajo tudi dejstvo, da sprememba poslovnega modela ne prinaša le spremembe v finančnem izkazu poslovanja temveč tudi v ostalih poslovnih spremembah. Tako se z izdvojitvijo določenih procesov spremeni v določeni meri tudi kultura podjetja, odzivnost na spremembe, procesi ali način dela ter odgovornosti. Preobrazbo morajo podjetja opraviti sama. Vodje, ki razmišljajo drugače so pripravljeni na preigravanje različnih možnosti za dosego svojih poslovnih ciljev.
Ponudniki tovrstnih storitev imamo prav tako svoje izzive. Zagotovo moramo imeti racionalne postopke dela, procese, ki omogočajo stroškovno učinkovito izvajanje ponovljivih storitev. Ponovljivost v okolju, ki je geografsko, demografsko in poslovno zaokroženo je omejeno. Še posebej v konkurenčnem okolju lahko hitro zmanjka kritične mase uporabnikov, ki jih podpiramo. Tako se v Sloveniji ponudniki težko osredotočimo na vertikalne segmente, saj hitro pridemo do točke, kjer so v določeni vertikali podjetja, ki so medsebojni tekmeci na istih področjih. To zagotovo ni razlog, da ne bi razmišljali drugače, le način za dosego ciljev tako ponudnikov kot uporabnikov mora biti drugačen. To je eden izmed razlogov za relativno počasen razvoj zunanjega izvajanja IKT storitev v Sloveniji in hkrati za velik potencial.
Ponudniki storitev zunanjega izvajanja IKT storitev ne potrebujemo vsako podjetje za preživetje. Ravno tako ne moremo delovati na enak način kot globalni ponudniki. Prilagodljivi poslovni modeli so zagotovo naša prednost, saj je v omejenem okolju prilagodljivost vedno prednost. Zakonodaja, ki podira lokalne izvajalce, prinaša le kratkoročne koristi, ki ne prinašajo globalne konkurenčnosti podjetij uporabnikov. Bistvena je odprtost vodij na drugačne načine delovanja, na nove poslovne modele, na preigravanje različnih scenarijev in njihovih rezultatov. Na strani ponudnikov tovrstnih storitev pa so izrednega pomena poslovna znanja, ki niso odvisna od tehnološke infrastrukture.
Tema zunanjega izvajanja storitev je že oguljena fraza. Zgodovino zunanjega izvajanja lahko sledimo po različnih obdobjih in po različnih sektorjih. Nekateri označujejo kot prvi val zunanjega izvajanja v obdobju industrijske revolucije, kjer so podjetja zaradi gospodarske krize intenzivno iskala konkurenčne prednosti. Te so našla v zunanjem izvajanju. Spet drugi, da se je obdobje zunanjega izvajanja pričelo s postavitvijo teze, da naj podjetja izločijo v zunanje izvajanje vse procese, ki ne sodijo v osnovno, strateško dejavnost.
Kakorkoli, menim, da samo izdvojitev procesov ali storitev v zunanje izvajanje ni odgovor na izzive, ki se porajajo v času krize. Zagotovo je potrebna prilagodljivost na spremenjene razmere trga v kakršnikoli obliki.
Pred dnevi sem se udeležil svetovnega prvenstva v košarki. Istambul. 12 milijonsko mesto, kjer menjava (prodaja) temelji na pogajanjih brez znane izhodiščne cene. Kako obvladujejo prodajo knjigovodsko? Ali uporabljajo ERP proizvajalca A, B ali C? Verjetno ne razmišljam v pravi smeri. Kar me je vzpodbudilo k razmišljanju je dejstvo, da je trg enega mesta velik za šest Slovenij. Pravzaprav je večji, če štejem aktivno prebivalstvo. Ampak razmišljati moramo širše, a ne? Predstavniki generacije Y imajo precej drugačne vrednote in vzorce vodenja od starejših generacij. To je dobro. Drugačnost je dobrodošla. Ampak vse prevečkrat se srečujem z vzorci, ki so bodisi skladni s teorijo prodaje določenega trga ali pa z vzorci, ki jih poznamo iz našega okolja. In težko je prepričevati nekoga, ki ni odprt za nove ideje. Še posebej na področju zunanjega izvajanja IKT storitev se obnašamo zelo tradicionalno z vsem vedenjem o dobrih in slabih lastnostih, ki jih tovrstne storitve prinašajo.
Ponudniki tovrstnih storitev se imamo nalogo prodajo čim več tovrstnih storitev. Premalokrat se vprašamo ali je za posamezen tip podjetja zunanje izvajanje IKT sploh primeren kandidat. Najprej se pojavi vprašanje ali je storitev stroškovno bolj učinkovita. Poleg težave, da podjetja v veliki meri sploh ne vedo, kakšen je trenutni strošek izvajanja IKT storitev se (pre)redko srečujemo z vprašanjem ali je izločitev IKT storitev sploh primerna za naše podjetje. Ja, zunanje izvajanje nestrateških procesov mora biti strateška odločitev podjetja, ampak to ni dovolj. Potrebno je zavedanje, da izdvojitev procesov prinaša organizacijske spremembe, kulturne spremembe in konec koncev spremembo stroškov. V primerih, ko so IKT oddelki le stroškovni center, so pridobiti z izdvojitvijo manjšega pomena. Tako finance, kot tudi IKT oddelek morata biti poslovno naravnana, da imata možnost preigrati možnosti delovanja na različne načine.
Danes izvajajo zunanje izvajanje IKT storitev podjetja, ki so bolj ali manj tehnološko orientirana. Ne glede na velikost podjetja izhajajo iz tehnologije in optimizacijo izvajanja operacij na tehnologijah. Menim, da prodajno osebje skrbi za to, da predstavljajo prednosti zunanjega izvajanja s poslovnega razloga a vendarle so bazična znanja na tehnološkem nivoju. Uspešnejša bodo podjetja, ki bodo izhajala izključno iz poslovnih razlogov naročnika za izdvojitev določenih storitev. Danes so to svetovalna podjetja upravam. Tako se bodo na področju zunanjega izvajanja IKT storitev srečevala podjetja, ki izhajajo iz tehnološkega sveta in podjetja, ki izhajajo iz poslovnega svetovanja. Pri tem bodo potrebna znanja oziroma delovna mesta IKT arhitekta, ki bodo vez med poslovnim in IKT svetom. Saj v bistvu ne gre za nekaj, kar danes ne bi obstajalo, gre le za osredotočenost na področja, ki so danes le del aktivnosti, ki jih opravljajo posamezni strokovnjaki. Potrebno je zavedanje, da s kompleksnostjo IKT sistemov oziroma storitev prehajajo podjetja iz stanja kompleksnosti v stanje kaotičnosti. Modeli zrelosti IKT sistemov kažejo razvoj sistemov drugače, a realnost kaže, da je z rastjo povezano bolj kompleksno obvladovanje in nezmožnost strukturiranega prehoda iz nižje stopnje na višjo. Nadgradnje se praviloma končajo na določeni stopnji brez menjave infrastrukture. Infrastruktura, ki omogoča IKT storitve na določen poslovni model praviloma ne omogoča enostaven prehod na model plačila po porabi.
Vodje, ki si drznejo razmišljati drugače, izven utečenih poti, so podvrženi tveganim odločitvam. Ti sprejemajo tudi dejstvo, da sprememba poslovnega modela ne prinaša le spremembe v finančnem izkazu poslovanja temveč tudi v ostalih poslovnih spremembah. Tako se z izdvojitvijo določenih procesov spremeni v določeni meri tudi kultura podjetja, odzivnost na spremembe, procesi ali način dela ter odgovornosti. Preobrazbo morajo podjetja opraviti sama. Vodje, ki razmišljajo drugače so pripravljeni na preigravanje različnih možnosti za dosego svojih poslovnih ciljev.
Ponudniki tovrstnih storitev imamo prav tako svoje izzive. Zagotovo moramo imeti racionalne postopke dela, procese, ki omogočajo stroškovno učinkovito izvajanje ponovljivih storitev. Ponovljivost v okolju, ki je geografsko, demografsko in poslovno zaokroženo je omejeno. Še posebej v konkurenčnem okolju lahko hitro zmanjka kritične mase uporabnikov, ki jih podpiramo. Tako se v Sloveniji ponudniki težko osredotočimo na vertikalne segmente, saj hitro pridemo do točke, kjer so v določeni vertikali podjetja, ki so medsebojni tekmeci na istih področjih. To zagotovo ni razlog, da ne bi razmišljali drugače, le način za dosego ciljev tako ponudnikov kot uporabnikov mora biti drugačen. To je eden izmed razlogov za relativno počasen razvoj zunanjega izvajanja IKT storitev v Sloveniji in hkrati za velik potencial.
Ponudniki storitev zunanjega izvajanja IKT storitev ne potrebujemo vsako podjetje za preživetje. Ravno tako ne moremo delovati na enak način kot globalni ponudniki. Prilagodljivi poslovni modeli so zagotovo naša prednost, saj je v omejenem okolju prilagodljivost vedno prednost. Zakonodaja, ki podira lokalne izvajalce, prinaša le kratkoročne koristi, ki ne prinašajo globalne konkurenčnosti podjetij uporabnikov. Bistvena je odprtost vodij na drugačne načine delovanja, na nove poslovne modele, na preigravanje različnih scenarijev in njihovih rezultatov. Na strani ponudnikov tovrstnih storitev pa so izrednega pomena poslovna znanja, ki niso odvisna od tehnološke infrastrukture.
Naročite se na:
Objave (Atom)