ponedeljek, 5. april 2010

Kdo je uporabnik (zunanje izvajanega) IKT?

Večkrat v življenju pozabimo namen določenega dejanja. Poglejmo samo nakup avtomobila. Cilje in namen si določimo pred nakupom, pa naj si bo namen le prevozno sredstvo, prevoz stvari ali pa luksuzno vozilo za uživanje ob npr. spuščeni strehi. Tekom nakupovalnega procesa pa nam bolj ali manj spretni prodajalci ponujajo pakete, ki pomenijo določene prihranke v primeru paketnega nakupa. Saj s tem ni nič narobe, če dosežemo zastavljene cilje in namen. Dostikrat pa nas spelje na nakup, za katerega se prepričamo, da je točno takšen, kot smo si zadali.

Pri zunanjem izvajanju IKT se naročnik, ki je praviloma del vodstva, večkrat premalo zaveda kdo je uporabnik, koristnik IKT v podjetju. Ni namreč težava v izdvojitvi upravljanja del ali celotnih IKT storitev ampak v tem, da se izgubi namen. Uporabnik je vedno končni uporabnik delovne postaje, pa naj si bo delavec v proizvodnji, analitik v financah, skladiščnik ali kdo drug. Zato je zelo pomembno periodično merjenje zadovoljstva uporabnikov. Podjetja, ki nimajo zunanjega upravljalca IKT sisitema, preredko izvajajo tovrstna merjenja ali pa njihov namen ni dovolj jasen oz. ni povratnih informacij. Dober zunanji izvajalec bo merjenja zadovoljstva opravljal periodično in s pomočjo tretje stranke. Vprašanja ali namen določita partnerja skupaj, tretja stranka pa izvede meritev. Dobra praksa je, da zunanji upravljalec IKT storitev upošteva odzive v meri, da v primeru nedoseganja določene stopnje zadovoljstva pomeni nižje izstavljene račune za upravljanje. S tem je zunanji izvajalec zavezan k temu, da storitve izvaja kvalitetno in v zadovoljstvo končnega uporabnika, naročnik pa s tem pridobi cenovno politiko, ki je neposredno odvisna od uspešnosti zunanjega izvajalca.

Ne samo plačilo po porabi, ampak tudi plačilo po doseganju zastavljenega nivoja zadovoljstva uporabnikov sta dobra argumenta za izbor takšnega izvajalca, ki to upošteva.

Ni komentarjev:

Objavite komentar